Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (15.351-15.375)


  1.      izpodžírati  -am in spodžírati -am nedov. (ȋ ȋ) 1. z glodanjem od spodaj delati škodo, uničevati: črvi izpodžirajo korenine 2. slabš. s prikritim, zahrbtnim delovanjem povzročati škodo: izpodžirati drug drugega ♪
  2.      izpójati se  -am se tudi spójati se -am se dov. (ọ́) izgoniti se: krava se je izpojala ♪
  3.      izpolnjeválec  tudi spolnjeválec -lca [u̯n-u̯c tudi u̯n-lc] m (ȃ) kdor kaj izpolnjuje: izpolnjevalec naročil, obveznosti, ukazov; ekspr. bil je slep izpolnjevalec volje drugih / izpolnjevalec zamisli in načrtov ♪
  4.      izpolnjeválka  tudi spolnjeválka -e [u̯n-u̯k tudi u̯n-lk] ž (ȃ) ženska oblika od izpolnjevalec: izpolnjevalka nalog ♪
  5.      izpolnjevánje  tudi spolnjevánje -a [u̯n] s (ȃ) glagolnik od izpolnjevati: izpolnjevanje dolžnosti, obveznosti, predpisov; izpolnjevanje povelj, ukazov; usposobiti delavce za izpolnjevanje nalog / izpolnjevanje letnega načrta / izpolnjevanje formularjev ♪
  6.      izpolnjevánka  -e [u̯n] ž (á) uganka, pri kateri se besede vpisujejo v zastavljeni lik vodoravno, tako da črke, zlogi na označenih poljih dajo končno rešitev: rešiti izpolnjevanko ♪
  7.      izpolnjeváti  -újem tudi spolnjeváti -újem [u̯n] nedov. (á ȗ) 1. delati, da kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo: izpolnjevati obljube; njegove besede so se začele izpolnjevati / star. božja volja se izpolnjuje nad njim // delati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo: izpolnjevati dolžnosti; izpolnjevati ukaze / izpolnjevati normo / izpolnjevati naloge opravljati ∙ publ. kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje razpisa imeti kvalitete, ki se zahtevajo, pričakujejo 2. vpisovati zahtevane podatke, navadno na določena mesta: izpolnjevati formularje, anketne liste / izpolnjevati obrazce s tiskanimi črkami / izpolnjevati rubrike v prijavnici / izpolnjevati volilne listke 3. delati, da prostor ni več prazen: stike kamnov v zidu izpolnjuje samo zemlja / to pohištvo lepo izpolnjuje prostor; pren. šport in glasba izpolnjujeta njegov prosti čas izpolnjujóč tudi spolnjujóč -a -e: izpolnjujoč svojo domovinsko dolžnost, je padel ♪
  8.      izpopolnjeválec  tudi spopolnjeválec -lca [u̯n-u̯c tudi u̯n-lc] m (ȃ) knjiž. kdor kaj izopopolnjuje: sin je izpopolnjevalec in nadaljevalec očetovega dela ♪
  9.      izpopolnjeválen  tudi spopolnjeválen -lna -o [u̯n] prid. (ȃ) s katerim se izpopolnjuje: organizirali so izpopolnjevalni tečaj za gostince ♪
  10.      izpopolnjevánje  tudi spopolnjevánje -a [u̯n] s (ȃ) glagolnik od izpopolnjevati: širjenje in izpopolnjevanje obrata; izpopolnjevanje proizvodnje z novimi izdelki / strokovno, tehnično izpopolnjevanje; biti na študijskem izpopolnjevanju v tujini; tečaj za izpopolnjevanje predmetnih učiteljev / moralno izpopolnjevanje ljudi; izpopolnjevanje samega sebe ♪
  11.      izpopolnjeváti  -újem tudi spopolnjeváti -újem [u̯n] nedov. (á ȗ) 1. delati kaj bolj popolno, dovršeno: izpopolnjevati izdelke; širiti in izpopolnjevati obrat; izpopolnjevati stroj / izpopolnjevati vzgojo; človeški govor se je v tisočletjih izpopolnjeval 2. dodajati manjkajoče, nadomeščati: izpopolnjevati zaloge / partija je izpopolnjevala svoje vrste z najboljšimi borci 3. z dodatnim izobraževanjem dosegati večjo strokovnost, večje znanje: izpopolnjevati znanje; izpopolnjevati se v pisanju; strokovno se izpopolnjevati izpopolnjeváti se tudi spopolnjeváti se 1. postajati boljši, popolnejši, zlasti v moralnem pogledu: z delom se je notranje izpopolnjeval 2. predstavljati, ustvarjati skladno celoto: pravili se med seboj izpopolnjujeta ♪
  12.      izposlováti  -újem dov. (á ȗ) s posredovanjem, svojim vplivom doseči, da kdo kaj dobi: stric mu je izposloval službo v banki; kmetom so izposlovali kredite za preusmeritev kmetij; na občini mu je izposloval dovoljenje; izposloval si je daljši dopust ♪
  13.      izposódba  -e ž (ọ̑) knjiž., redko izposoja, izposoditev ♪
  14.      izposója  -e ž (ọ̑) glagolnik od izposoditi ali izposojati: izposoja knjig se je v tem letu povečala; izposoja narodnih noš za prireditev / izposoja na dom / po dvajsetih izposojah je bila knjiga že zelo poškodovana ♪
  15.      izposójanje  in sposójanje -a s (ọ́) glagolnik od izposojati: izposojanje avtomobilov; izposojanje knjig v knjižnici; izposojanje športne opreme / izposojanje denarja / izposojanje besed iz drugih jezikov ♪
  16.      izposójati  -am in sposójati -am nedov. (ọ́) dajati komu v začasno uporabo, z obveznostjo, da se to vrne in plača odškodnina: izposojati avtomobile, kostume ∙ knjižnica izposoja knjige na dom izposojevalci jih lahko vzamejo s seboj izposójati si in sposójati si 1. dobivati v začasno uporabo, z obveznostjo, da se to vrne: ta gospodinja si pogosto izposoja živila pri sosedah; izposojati si denar; izposojati si knjige v knjižnici ∙ ekspr. noči mu niso bile dovolj, še dan si je izposojal za spanje spal je podnevi 2. jemati, prevzemati: izposojati si besede iz drugih jezikov; izposojati si ideje od drugih avtorjev 3. ekspr. norčevati se, šaliti se: izposojati si svoje tovariše; pošteno si ga izposojajo ♪
  17.      izposójenka  tudi sposójenka -e ž (ọ́) lingv. prevzeta beseda, popolnoma prilagojena izposojujočemu si jeziku: romanske, slovanske izposojenke; izposojenke iz nemščine; tujke in izposojenke ♪
  18.      izposojeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor izposoja: izposojevalec avtomobilov, filmov, športnih rekvizitov 2. kdor si izposoja: v knjižnici se je povečalo število mladih izposojevalcev ♪
  19.      izposojeválen  tudi sposojeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izposojanje: izposojevalna pravila / izposojevalni čas / izposojevalna knjižnica ♪
  20.      izposojeválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od izposojevalec: zaposlila se je kot izposojevalka ♪
  21.      izposojeválnica  tudi sposojeválnica -e ž (ȃ) prostor, kjer se izposoja: knjižnica ima izposojevalnico in čitalnico; poleg bifeja so uredili izposojevalnico športne opreme // ustanova, ki izposoja: izposojevalnica filmov ♪
  22.      izposojevalnína  -e ž (ȋ) izposojnina: knjižnica se ne more vzdrževati samo z izposojevalnino ♪
  23.      izposojevánje  tudi sposojevánje -a s (ȃ) glagolnik od izposojevati: izposojevanje avtomobilov / izposojevanje besed od drugih narodov ♪
  24.      izposojeváti  -újem tudi sposojeváti -újem nedov. (á ȗ) dajati komu v začasno uporabo, z obveznostjo, da se to vrne in plača odškodnina: izposojevati avtomobile / knjižnica izposojuje ob torkih izposojeváti si tudi sposojeváti si 1. dobivati v začasno uporabo, z obveznostjo, da se to vrne: izposojevati si denar, knjige 2. jemati, prevzemati: izposojevati si besede iz drugih jezikov ♪
  25.      izposojnína  -e ž (ȋ) pristojbina za izposojanje: plačati izposojnino; izposojnina za filme, knjige ♪

   15.226 15.251 15.276 15.301 15.326 15.351 15.376 15.401 15.426 15.451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA