Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (14.776-14.800)



  1.      izdelovátelj  -a m () star. izdelovalec: izdelovatelj sodavice
  2.      izdelováti  -újem nedov.) 1. dajati čemu dokončno obliko, podobo: krojač že izdeluje obleko; kipar izdeluje še zadnje podrobnosti; igralec vlogo še izdeluje 2. s širokim pomenskim obsegom z delom omogočati nastajanje česa: izdelovati čevlje, stroje, zdravila; industrijsko, serijsko izdelovati; izdelovati si orodje / publ. čebele izdelujejo vosek delajo / izdelovati analize, načrte ∙ zastar. izdelovati pravde sestavljati, pisati // pridobivati, napravljati: gumi izdelujemo iz kavčuka 3. biti uspešen pri šolanju, študiju: ni med prvimi v razredu, izdeluje pa; učenec dobro, slabo izdeluje; prim. zdelovati
  3.      izdévati  -am tudi -ljem dov. (ẹ́) redko dati, zložiti (ven): izdevala je obleko iz omare
  4.      izdeževáti se  -újem se [dǝž] dov.) brezoseb., redko prenehati deževati: izdeževalo se je
  5.      izdiferencírati  -am in zdiferencírati -am dov. () publ. povzročiti razlike v čem: ekonomski razvoj je izdiferenciral družbo / izdiferencirati študijske skupine; izdiferencirati tarife izdiferencírati se in zdiferencírati se postati (v sebi) različen: politično se izdiferencirati / nove literarne smeri se še niso izdiferencirale izdiferencíran in zdiferencíran -a -o: meščanski sloj še ni bil izdiferenciran; psihološko izdiferencirani junaki
  6.      izdíhati  -am dov.) iztisniti zrak iz pljuč pri dihanju: izdihati ves zrak izdíhan -a -o: izdihan zrak
  7.      izdíhati  -am stil. -díšem nedov. () izdihavati: zajel je zrak in začel počasi izdihati / izdihati toplo sapo
  8.      izdihávanje  -a s () glagolnik od izdihavati: izdihavanje zraka / vdihavanje in izdihavanje
  9.      izdihávati  -am nedov. () 1. iztiskati zrak iz pljuč pri dihanju: počasi izdihavati; vdihavati in izdihavati 2. z odprtimi usti rahlo iztiskati zrak: izdihavati toplo sapo / izdihavala je v šipo, da bi se led odtajal 3. knjiž. oddajati, širiti: ogreto močvirje izdihava soparo; rože izdihavajo opojen vonj 4. knjiž., ekspr. kazati, izražati: vsa hiša je izdihavala zapuščenost / vsaka beseda njegovega pisma izdihava ljubezen
  10.      izdihljáj  stil. izdíhljaj -a m (; ) knjiž., redko izdih: ob vsakem izdihljaju ga zbode ∙ evfem. biti v zadnjih izdihljajih umirati; prim. zdihljaj
  11.      izdihováti  -újem nedov.) 1. iztiskati zrak iz pljuč pri dihanju: izdihovati zrak; izdihovati z odprtimi usti 2. knjiž. oddajati, širiti: pomladno cvetje je izdihovalo vonj
  12.      izdíranje  -a s () glagolnik od izdirati: izdiranje zob
  13.      izdírati  -am nedov. ( ) z vlečenjem, potegovanjem spravljati kaj iz snovi, v kateri tiči: izdirati zobe; izdirati bodice, trne iz noge / konj izdira kopito iz ilovice
  14.      izdírjati se  -am se dov. () z dirjanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: pustiti konja, da se izdirja / ekspr. otroci so se izdirjali
  15.      izdišáti  -ím tudi zdišáti -ím dov. (á í) knjiž. oddati, dati prijeten vonj: rože so izdišale opojen vonj izdišáti se tudi zdišáti se prenehati dišati: vijolice so se izdišale / kava se je izdišala, ker ni bila dobro zaprta
  16.      izdišávati  -am nedov. () knjiž. oddajati, dajati prijeten vonj: te rože izdišavajo močen vonj
  17.      izdivjáti se  -ám se tudi zdivjáti se -ám se dov.) 1. prenehati divjati: burja, nevihta se je izdivjala; vihar se še ni izdivjal / boj se je izdivjal 2. s tekanjem, skakanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: konji so se izdivjali / ekspr. otroci so odšli na dvorišče, da bi se izdivjali 3. ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po sproščenem, zabavnem življenju: na izletu se je izdivjal; naj se izdivja, dokler je mlad ∙ ekspr. izdivjal se je pred zakonom spolno izživel izdivjáti tudi zdivjáti knjiž., redko burno, brez pridržkov izraziti svoja čustva: izdivjal je svoje navdušenje / izdivjal se je nad njim; prim. zdivjati
  18.      izdolbenína  -e [b] ž (í) redko vdolbina, izdolbina
  19.      izdolbína  -e [b] ž (í) kar je izdolbeno v kaj: postaviti kip v izdolbino; izdolbina v deblu, zidu ♦ tisk. tisk iz izdolbine tiskanje iz izdolbenih delov tiskovne plošče ali valja; globoki tisk
  20.      izdrážbati  -am tudi zdrážbati -am dov. () izdražiti: kmetijo je izdražbal za malo denarja
  21.      izdražítev  -tve ž () glagolnik od izdražiti: izdražitev hiše, posestva
  22.      izdražíti  -ím dov., izdrážil ( í) kupiti na dražbi: izdražiti posestvo, vola / hišo je izdražil za nekaj milijonov; prim. zdražiti
  23.      izdrdrati  gl. zdrdrati
  24.      izdrézati  -am tudi zdrézati -am dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. z drezanjem spraviti iz česa: izdrezati krompir iz žerjavice 2. ekspr. z vztrajnostjo, prizadevanjem priti do česa: končno je le izdrezal gradbeno dovoljenje; prim. zdrezati
  25.      izdržati  ipd. gl. zdržati ipd.

   14.651 14.676 14.701 14.726 14.751 14.776 14.801 14.826 14.851 14.876  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA