Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (14.526-14.550)



  1.      inzula  gl. insula
  2.      inženírka  -e ž (í) ženska oblika od inženir: postala je inženirka; gradbena inženirka / diplomirana inženirka agronomije, kemije
  3.      ionizácija  -e ž (á) fiz. nastanek ionov iz atomov, molekul: strela povzroči ionizacijo zraka; ionizacija atomov s sevanjem; ionizacija plina
  4.      ionizacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na ionizacijo: ionizacijska naprava / ionizacijska celica naprava za merjenje ionizirajočega sevanja ali ionizirajočih delcev v plinu; ionizacijska energija najmanjša energija, ki je potrebna za ionizacijo atoma, molekule
  5.      ionizátor  -ja m () teh. snov, ki rada razpada v ione in s katero se doseže mirnejši električni oblok
  6.      ionizírati  -am nedov. in dov. () fiz. povzročati nastanek ionov iz atomov, molekul: plamen ionizira zrak; plin se ionizira ionizirajóč -a -e: ionizirajoči delci / ionizirajoče sevanje ionizíran -a -o: ionizirani atomi; ionizirana snov / ionizirani helij
  7.      ionosfêra  -e ž () meteor. del atmosfere v višini približno od 100 do 400 km: raziskovati ionosfero; področje ionosfere; ionizacija v ionosferi
  8.      ípak  prisl. () zastar. vendar, vendarle: to in ono bi ipak lahko bilo boljše / v vezniški rabi, v protivnem priredju delo res ni najboljše, ipak je zelo znano
  9.      ipsácija  -e ž (á) med. (spolno) samozadovoljevanje
  10.      ìracionálen  -lna -o prid. (-) knjiž. nerazumski, domišljijski: pisatelj niha med racionalnim in iracionalnim svetom / iracionalni način dojemanja ga pri študiju ovira / redko iracionalne želje neuresničljive // ki se ne da doumeti; nedoumljiv: iracionalne besede; iracionalne globine človekove osebnosti / ekspr. ljubezen je bila tista iracionalna sila, ki je vplivala na potek dogajanja ◊ mat. iracionalna enačba enačba, ki ima neznanko pod korenom; iracionalno število število, ki se ne da izraziti v obliki ulomka, v katerem sta števec in imenovalec celi števili ìracionálno prisl.: iracionalno gledati na kaj; govoriti o tem je precej iracionalno; sam.: njegova trditev je nekaj iracionalnega
  11.      ìracionalízem  -zma m (-) 1. filoz. filozofska smer, ki zavrača naziranje, da je najvišji ali edini vir spoznanja razum, neodvisen od čustev in čutnih zaznav: doba iracionalizma 2. knjiž. nedoumljivost, nerazumljivost: njegova poezija prehaja v iracionalizem
  12.      ìracionálnost  -i ž (-) knjiž. lastnost, značilnost iracionalnega: iracionalnost dojemanja / izgublja se v iracionalnosti
  13.      iradiácija  -e ž (á) 1. knjiž. širjenje, izžarevanje: iradiacija čustev 2. fiz. pojav, da se svetel predmet vidi na temnem ozadju večji, kot je v resnici: slika je dobro vidna zaradi iradiacije 3. med. širjenje bolečine z obolelega dela telesa na bližnje dele
  14.      iranístika  -e ž (í) veda o iranskih jezikih in književnostih: študij iranistike
  15.      iránski  -a -o prid. () nanašajoč se na Irance ali Iran: iranska kultura, zgodovina ♦ lingv. iranski jeziki skupina indoevropskih jezikov, govorjena zlasti med zgornjim tokom Evfrata in reko Ind
  16.      ìreálen  -lna -o prid. (-) knjiž. neresničen, nestvaren: irealen pojav, predlog; irealna trditev / živi v irealnem svetu ◊ lingv. irealni (pogojni) stavek odvisni stavek, ki izraža neuresničljiv pogoj, neuresničljivi pogojni odvisnik
  17.      ìreálnost  -i ž (-) knjiž. neresničnost, nestvarnost: irealnost domnev / taka rešitev vodi v irealnost / umik v irealnost
  18.      iredénta  -e ž (ẹ̑) publ. pristaši iredentizma, iredentisti: tega dejanja je bila osumljena iredenta; italijanska iredenta // iredentizem: hujskati k iredenti
  19.      ìreguláren  -rna -o prid. (-) knjiž. nepravilen, nenavaden: iregularen potek, razvoj / utrip žile je iregularen neenakomeren / iregularno trgovanje nezakonito
  20.      ìregulárnost  -i ž (-) knjiž. nepravilnost, nenavadnost: razvojne iregularnosti in posebnosti v jeziku / obsojati iregularnost trgovanja nezakonitost
  21.      ìrelevánten  -tna -o prid. (-) knjiž. nepomemben, postranski, nebistven: irelevantna informacija; to je čisto irelevantna stvar; oblika je pri tem popolnoma irelevantna
  22.      írhar  -ja m () 1. izdelovalec irhovine: usnjarji in irharji 2. slabš. neroden, neuglajen moški: prišli so meščani in hribovski irharji
  23.      írharski  -a -o prid. () nanašajoč se na irharje: irharska obrt / irharsko vedenje
  24.      írharstvo  -a s () 1. irharska obrt: takrat je bilo irharstvo še precej razširjeno 2. slabš., redko nerodnost, neuglajenost: ni se še iznebil svojega irharstva
  25.      írhast  -a -o prid. (í) 1. ki je iz irhovine: pri sebi je imel irhast mošnjiček; irhaste hlače 2. slabš., redko neroden, neuglajen: irhast možak

   14.401 14.426 14.451 14.476 14.501 14.526 14.551 14.576 14.601 14.626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA