Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (13.701-13.725)



  1.      hŕzanje  -a s () rezgetanje: nestrpno hrzanje žrebcev
  2.      hŕzati  -am tudi hŕžem nedov. () oglašati se z visokimi, tresočimi se glasovi; rezgetati: konji hrzajo in nestrpno kopljejo s kopiti hrzajóč -a -e: konji hrzajoč oddirjajo; pognal je hrzajočo kobilo
  3.      hrženíca  -e ž (í) zool. večja zeleno rjava žaba, ki živi le v jezerih in rekah, Rana ridibunda
  4.      hržíca  -e ž (í) nav. mn., zool. mušice, katerih ličinke povzročajo na rastlinah bolezenske izrastke, Cecidomyidae
  5.      húba  -e ž (ú) 1. v fevdalizmu posestvo, ki obsega približno 15-20 ha: najemniki na grofovskih hubah; razdelitev zemljišča na hube ♦ zgod. kraljevska huba fevdalcu podeljena nemška kolonizacijska enota, ki obsega približno 50 ha 2. nar. severozahodno posestvo, kmetija: imeti, prodati hubo; živeti na hubi
  6.      húbar  -ja m () 1. kdor ima hubo: hubarji so pasli živino na skupnih pašnikih 2. nekdaj najemni delavec na gozdnem posestvu: socialno vprašanje hubarjev in viničarjev
  7.      hučáti  -ím nedov. (á í) redko močno pihati: veter huči
  8.      hudičaríja  -e ž () pog. 1. slabš. navlaka, krama: na podstrešju si našel vsakršno hudičarijo / kupila je zavese, pregrinjala in drugo hudičarijo 2. ekspr. hudobno ali nagajivo dejanje: kdo je naredil to hudičarijo; uganjati hudičarije / naučil se je politike in vseh mogočih hudičarij
  9.      hudíčati  -am nedov.) ekspr. preklinjati z besedo hudič: hudičati in bentiti; gromozansko, na vso moč hudičati / hudičal se je nad vsem
  10.      hudičéla  -e ž (ẹ̑) 1. slabš. zlobna, hudobna ženska: si jo videl, hudičelo 2. nar. alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti; dlakavi sleč: Hudičel je bilo vse polno, pa ni bilo cvetja na njih (I. Tavčar)
  11.      hudičevánje  -a s () glagolnik od hudičevati: noče se odvaditi tega prostaškega hudičevanja
  12.      hudičeváti  -újem nedov.) hudičati: hudičevati in kričati; hudičeval je, da se je vse bliskalo
  13.      hudíčevka  -e ž (í) 1. ženska oblika od hudič: hudiči in hudičevke / prikazovala se mu je celo kot hudičevka // star. čarovnica: hudičevke se zbirajo na Kleku 2. ekspr. zlobna, hudobna ženska: hudičevka uživa nad njeno nesrečo / ta ženska je prava hudičevka
  14.      hudíka  -e ž (í) nar. grm z belimi ali rdečkastimi cveti v ploščatih kobulih; dobrovita: grmiči hudike
  15.      hudíman  -a m (í) evfem. hudič: hudiman ga je dobil v oblast; bogat ko sam hudiman / hudiman! ni hudiman! ti hudiman ti! / hotel je poučiti tega hudimana, pa se ni dal / uganjati hudimana / od hudimana rad jo ima / to ti jemlje denar, da je hudiman hudímana pog., ekspr.: hudimana veliko število
  16.      hudíman  -a -o prid. (í) evfem., redko hudičev: hudimane babe / za vse življenje si bo zapomnil te hudimane kraje / ti hudimana reč hudímano prisl.: hudimano dolg; bilo je hudimano težko
  17.      hudímanov  -a -o prid. (í) evfem. hudičev: hudimanove zvijače / ti hudimanovi smrkavci mu ne dajo miru / imel je hudimanovo srečo hudímanovo prisl.: hudimanovo sleparski; hudimanovo trdo delo
  18.      hudímanski  -a -o prid. (í) evfem. hudičev: hudimanski sitnež / vsega so krive te hudimanske stranke / imel je hudimansko smolo hudímansko prisl.: to bi se mu hudimansko prileglo; hudimansko rad bi prišel tja
  19.      hudímar  -ja m (í) evfem. hudič: hudimar je napravil grozovito burjo / hudimar, kaj sem mu le storil; o ti hudimar ti / skregal se je z nekim hudimarjem
  20.      hudína  -e ž (í) star. težava, nadloga: od samih hudin se mu je zbledlo / tare ga hudina starosti / krivoverce so dolžili za vso hudino na svetu ∙ zastar. stradala je in hudino preganjala slabo se ji je godilo, trpela je // slaba, negativna lastnost: kmalu je spoznal vse hudine njegovega značaja
  21.      hudôba  -e ž (ó) 1. star. hudobija, hudobnost: lagati iz hudobe / v svoji hudobi se ni zmenil za nikogar 2. ekspr. hudoben človek: najraje bi to hudobo pošteno pretepel / kaj moreš za to, če je fant taka hudoba / kot psovka: ti hudoba ti; kako moreš, hudoba, kaj takega reči 3. evfem., star. hudič: hudoba jo je zapeljevala / ekspr. peklenska hudoba
  22.      hudôbar  -ja m () evfem., redko hudič: grozila je s hudobarjem in peklom; črni hudobar
  23.      hudobíja  -e ž () lastnost hudobnega človeka: storiti, žaliti iz hudobije; hudobija ljudi / polastila se ga je hudobija // zlobno, hudobno dejanje: napraviti, storiti hudobijo; zmožen je velike hudobije ● ekspr. sama hudobija ga je je zelo hudoben
  24.      hudobiján  -a m () ekspr. hudobnež: hudobijan ga je sovražno gledal / kot psovka ti hudobijan ti; molči, hudobijan
  25.      hudobíka  -e ž (í) nar. grm z belimi ali rdečkastimi cveti v ploščatih kobulih; dobrovita: šibje hudobike

   13.576 13.601 13.626 13.651 13.676 13.701 13.726 13.751 13.776 13.801  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA