Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (13.626-13.650)


  1.      hŕgast  -a -o prid. (ŕ) redko grčast: hrgasto drevo ♪
  2.      hŕgav  -a -o prid. (ŕ) redko grčav: hrgav les ♪
  3.      hríbast  -a -o prid. (í) podoben hribu: hribasti valovi // redko hribovit: hribasta pokrajina ♪
  4.      hribàt  -áta -o prid. (ȁ ā) redko hribovit: hribat teren ♪
  5.      hribína  -e ž (í) 1. knjiž. trdni sestavni del zemeljske skorje; kamnina: določiti rudnine v hribini; osnovna hribina pogorja; nagubani skladi hribine / hudourniki se zajedajo v hribino; stroji za razbijanje najtrše hribine 2. nar. hrib: ni je hribine pri nas, na kateri še ne bi bil ♪
  6.      hriboláški  -a -o prid. (ȃ) star. planinski, alpinističen: hribolaške izkušnje / hribolaška oprema ♪
  7.      hriboláštvo  -a s (ȃ) star. planinstvo, alpinistika: navdušiti se za hribolaštvo; oprema za hribolaštvo ♪
  8.      hribolázec  -zca m (ȃ) star. planinec, alpinist: izkušen hribolazec ♪
  9.      hríbovka  -e ž (ȋ) ženska, ki živi v hribih ali je doma s hribov: žilave hribovke ♪
  10.      hrípa  -e ž (í) zastar. gripa: zboleti za hripo ♪
  11.      hrípanje  -a s (í) glagolnik od hripati: težko je poslušal njegovo hripanje in kašljanje ♪
  12.      hrípati  -am in -ljem nedov. (í ȋ, í) 1. hripavo govoriti: kašljal je in hripal, da sem ga komaj razumel 2. redko biti hripav: že dalj časa hripa ♪
  13.      hrípav  -a -o tudi hrípav -áva -o prid. (í; í á) ki ima zaradi vnetja glasilk nejasen, nečist glas: hripav človek; že dalj časa je hripav / vriskal je, da je bil ves hripav / hripavo grlo // ki zveni nejasno, nečisto: spregovoriti s hripavim glasom; hripav smeh; slišalo se je hripavo petje hrípavo tudi hripávo prisl.: hripavo govoriti, peti ♪
  14.      hrípavec  tudi hripávec -vca m (í; ȃ) redko hripav človek: hripavca je le s težavo razumel ♪
  15.      hrípavost  in hripávost -i ž (í; á) lastnost, stanje hripavega: zdraviti hripavost; hripavost glasu ♪
  16.      hŕkanje  -a s (r̄) glagolnik od hrkati: s hrkanjem spraviti izmeček iz pljuč; pokašljevanje in hrkanje / hrkanje jerebic / slišalo se je hrkanje spečih mož ♪
  17.      hŕkati  -am nedov. (r̄ ȓ) 1. s kratkimi, sunkovitimi izdihi spravljati sluz iz grla: bolnik hrka in pljuje; kar naprej hrka / hrkati kri ∙ ekspr. hrkal je prostaške psovke govoril, izgovarjal 2. dajati kratke, sunkovite glasove: razkačene kune hrkajo in puhajo 3. star. smrčati: v spanju je glasno hrkal hrkáje: ves moker in hrkaje je lezel iz vode hrkajóč -a -e: hrkajoči glasovi ♪
  18.      hŕkav  -a -o prid. (ŕ) redko hripav, hreščeč: hrkav glas ♪
  19.      hŕkavec  -vca m (ŕ) kdor hrka: hrkavec je motil predstavo ♪
  20.      hromák  -a m (á) star. hrom človek: hromaki in slepci ♪
  21.      hromatičen  ipd. gl. kromatičen ipd. ♪
  22.      hromôta  -e ž (ó) lastnost, stanje hromega: težila ga je hromota; hromota nog; hromota v križu / ranjenec je čutil vedno večjo hromoto; pren., knjiž. duhovna hromota ♪
  23.      hropljáj  -a m (ȃ) knjiž. hropeč dih: še nekaj hropljajev in umrl je ♪
  24.      hropotáti  -ám nedov. (á ȃ) redko ropotati: ni mogel spati, ker je motor neprestano hropotal ♪
  25.      hrôščar  -ja m (ȏ) kdor zbira hrošče, navadno v študijske namene: bil je navdušen hroščar in metuljar ♪

   13.501 13.526 13.551 13.576 13.601 13.626 13.651 13.676 13.701 13.726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA