Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (13.476-13.500)



  1.      homoseksuálnost  -i ž () spolna nagnjenost do oseb istega spola: bil je obremenjen s homoseksualnostjo
  2.      homotáti  -ám nedov.) star. motati, mešati: homotati konjem grivo / otroci so se homotali med odraslimi / kaj se mu homota po glavi
  3.      homúlica  -e ž (ú) bot. rastlina z mesnatimi listi in drobnimi zvezdastimi cveti, Sedum: debelolistna homulica // nav. mn. rastline z debelimi, mesnatimi listi, Crassulaceae
  4.      hónati  -am nedov. (ọ̑) strojn. gladko brusiti notranjost valjev pri motorjih z notranjim zgorevanjem
  5.      hónda  -e ž (ọ̑) avtomobil, motorno kolo japonske tovarne Honda: voziti se s hondo
  6.      honorácior  -óra in -órja mọ̑) nav. mn., zastar. naslov vplivnega in navadno premožnega človeka kakega kraja: na zabavo so bili povabljeni vsi honoraciori
  7.      honorár  -ja m (ā) 1. enkratno plačilo za umetniško ali znanstveno delo in za storitve ljudi svobodnih poklicev: dobiti, plačati honorar; pogajati se za honorar; visok honorar; honorar za članek / avtorski honorar; odvetniški, zdravniški honorar 2. plačilo za delo, navadno umsko, ki ni vezano na redno delovno razmerje: honorar za predavanja na večerni šoli
  8.      honorárec  -rca m () pog. honorarni sodelavec ali uslužbenec: honorarci predavajo na večerni šoli; honorarec v računovodstvu
  9.      honoráren  -rna -o prid. () ki ni vezan na redno delovno razmerje: honorarni sodelavec, uslužbenec / iskati honorarno zaposlitev / honorarna ura honorárno prisl.: popoldne dela honorarno
  10.      honoríranje  -a s () glagolnik od honorirati: dobro honoriranje prevodov
  11.      honorírati  -am dov. in nedov. () dati honorar: honorirati članek; to delo dobro honorirajo honoríran -a -o: honoriran knjigovodja
  12.      hópak  -a m (ọ̑) ukrajinski ljudski ples v dvočetrtinskem taktu: zaplesali so hopak
  13.      hòpla  medm. () 1. izraža spodbudo pri skoku: skoči, no, hopla 2. izraža nagel prijem, ujetje pri padcu: hopla, padel boš
  14.      hòpsa  medm. () 1. izraža spodbudo pri skoku: skoči, hopsa // izraža skok: hopsa, hopsa, je poskakoval 2. izraža razigranost pri plesu: hopsa, zaigrajte / hopsa, hopsa, tralala
  15.      hòpsasa  medm. () izraža razigranost pri plesu: hopsasa, je vriskal / tralala, hopsasa; sam.: pog. to je bil hopsasa / pog. zmeraj je malo na hopsasa razigran, veseljaški
  16.      hôpsati  -am in hópsati -am nedov. (; ọ̑) pog., ekspr. poskakovati: otroci so hopsali okrog dedka / pri plesu je hopsal
  17.      hóra  -e ž (ọ̑) kolu podoben romunski ljudski ples
  18.      hóra legális  hóre legális ž (ọ̑-) šol. določen čas, po katerem dijaki ne smejo biti na javnih mestih: za njihovo šolo je hora legalis ob desetih zvečer / postrožitev hore legalis
  19.      hórda 1 -e ž (ọ̑) slabš., navadno s prilastkom velika skupina nasilnih ljudi, navadno vojakov: deželo so preplavile horde osvajalcev; fašistične, roparske horde; naval vojaških hord ♦ zgod. horda najstarejša, predrodovna skupnost ljudi; zlata horda državna zveza mongolskih plemen od 13. do 15. stoletja
  20.      hórda 2 -e ž (ọ̑) zool. hrbtna struna
  21.      horizontála  -e ž () 1. geom. črta, vzporedna z gladino mirujoče vode: horizontala in vertikala; pren. umirjene horizontale kozolcev v razgibani gorski pokrajini 2. geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje z isto nadmorsko višino; izohipsa: kartografska skica z vrisanimi horizontalami
  22.      horizontálen  -lna -o prid. () 1. vzporeden z gladino mirujoče vode; vodoraven: horizontalni položaj, presek; horizontalna lega, smer / horizontalna hitrost letala hitrost v vodoravnem letu 2. nanašajoč se na enote iste stopnje, vrednosti: horizontalno in vertikalno povezovanje organizacij
  23.      horizontálnost  -i ž () značilnost horizontalnega, vodoravnost: horizontalnost ravnine
  24.      hormonálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na hormone: hormonalni sistem; hormonalne motnje; hormonalno ravnovesje / hormonalna žleza ♦ med. hormonalno zdravljenje
  25.      hórror vácui  [horor vakui] m neskl. (ọ̑-) knjiž. strah pred praznino: ko je ostal sam v veliki dvorani, ga je prevzel horror vacui

   13.351 13.376 13.401 13.426 13.451 13.476 13.501 13.526 13.551 13.576  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA