Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (13.426-13.450)

13426.      hodúlja  -e ž (ú) nav. mn. palica s stopničko za stopalo kot podaljšek nog pri hoji: uporabljati hodulje; hoditi na hoduljah; noge ima dolge kot hodulje ∙ knjiž., ekspr. skozi življenje hodi na hoduljah živi vzvišen nad resničnostjo, vsakdanjostjo // slabš. bergla: hoditi s hoduljami ♪
13427.      hodúljast  -a -o prid. (ú) ekspr. podoben hodulji: ptič na hoduljastih nogah ♪
13428.      hodúljica  -e ž (ú) priprava na kolescih za navajanje otroka na hojo ♪
13429.      hódža  -e tudi -a m (ọ̑) v muslimanskem okolju nižji duhovnik: tujca so peljali k hodži / kot zapostavljeni pristavek k imenu tega duhovnika Nasredin hodža ♪
13430.      hohnjánje  -a s (ȃ) glagolnik od hohnjati: spoznali so ga po značilnem hohnjanju ♪
13431.      hohnjáti  -ám nedov. (á ȃ) govoriti tako, da uhaja zrak tudi skozi nosno votlino; nosljati: težko ga je bilo razumeti, ker je hohnjal hohnjáje: hohnjaje je dejal ♪
13432.      hohnjàv  -áva -o prid. (ȁ á) nosljav: hohnjav otrok / hohnjav glas; hohnjavo govorjenje ♪
13433.      hohnjávec  -vca m (ȃ) kdor noslja ♪
13434.      hohotánje  -a s (ȃ) glagolnik od hohotati se: veselemu hohotanju ni bilo konca ♪
13435.      hohotáti se  -ám se in -óčem se nedov. (á ȃ, ọ́) glasno, z nizkim glasom se smejati: vsa četa se je hohotala; tako se je hohotal, da ni mogel spregovoriti hohotajóč se -a -e: hohotajoč se je opazoval prizor; hohotajoč smeh ♪
13436.      hóhštápler  -ja m (ọ̑-ā) pog. domišljav človek, gizdalin: bil je hohštapler velikega formata ♪
13437.      hóhštáplerski  -a -o prid. (ọ̑-ā) nanašajoč se na hohštaplerje: hohštaplerski človek / hohštaplersko vedenje ♪
13438.      hója ¹ -e ž (ọ́) 1. premikanje s korakanjem: hoja ga je utrudila; pospešil je hojo; v hoji mu ni bilo para; med hojo sta se pogovarjala; s hojo se je hotel ugreti; dolga, utrudljiva hoja; počasna, zibajoča se hoja; hoja navkreber; zasopel od hoje / dvonožna, štirinožna hoja po dveh, po štirih nogah / hoja na smučeh; hoja po vrvi / z izrazom količine, pri označevanju krajevne oddaljenosti do koče je pol ure hitre hoje / spoznal ga je po hoji / pokončna hoja pokončna drža pri hoji / peš hoja pešhoja ∙ preden je kaj dosegel, je imel veliko hoje je moral urejati stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših ljudeh ♦ šport. (tekmovalna) hoja panoga atletike, pri kateri se tekmuje v hitri hoji na razdalje do sto kilometrov 2. večkratno, navadno redno odhajanje, prihajanje kam s kakim namenom: moral je opustiti hojo k ljubici; hoja na delo ♪
13439.      hója ² -e ž (ọ̄) iglasto drevo s ploščatimi iglicami in gladkim belkasto sivim lubjem; jelka: podirati, sekati hoje; mlada, velika hoja / pog. kamor pogledaš, sama hoja jelov gozd ♪
13440.      hója  medm. (ọ̑) izraža veselje, razigranost: hoja, to gre navzdol / hoja hoj, vabi harmonika na ples; hoja hoj hej ♪
13441.      hójca  -e ž (ọ̑) pog., v zvezi baby hojca priprava na kolescih za navajanje otroka na hojo, hoduljica ♪
13442.      hojévati  -am nedov. (ẹ́) star. (večkrat) hoditi: po tej poti je hojeval v šolo ♪
13443.      hojevína  in hójevina -e ž (í; ọ́) jelov les: miza iz hojevine / sliko je krasil venec iz bršljana in hojevine jelovih vej ♪
13444.      hójica  -e ž (ọ̄) manjšalnica od hoja²: poseka je bila zarasla s hojicami ♪
13445.      hójka  -e ž (ọ̄) nar. jelka: skril se je za debelo hojko ♪
13446.      hójkati  -am nedov. (ọ̑) oglašati se z glasom hoj: deček je veselo hojkal ♪
13447.      hojkovína  in hójkovina -e ž (í; ọ̄) nar. jelov les: suha hojkovina ♪
13448.      hójkovka  -e ž (ọ̄) nar. štajersko užitna goba temno rjave barve z belkastim mesom, ki prerezano pomodri; kostanjevka: nabirati hojkovke ♪
13449.      hòjla  medm. (ȍ) 1. izraža opozorilo: hojla, tukaj je pot 2. izraža veselje: hojla, je že notri ♪
13450.      hòjladrí  medm. (ȍ-ȋ) izraža veselje, razigranost: zdaj pa veselo, hojladri / hojladri hojladro; hojladrija hojladro ♪

   13.301 13.326 13.351 13.376 13.401 13.426 13.451 13.476 13.501 13.526