Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (13.401-13.425)
- hlímba -e ž (ȋ) knjiž. hlinjenje, hinavščina: razgalil je njegovo hlimbo / navadil se je hlimbe ♪
- hlípanje -a s (ȋ) glagolnik od hlipati: dušeče, zadrževano hlipanje ♪
- hlípati -am tudi -ljem nedov. (ȋ) sunkovito, pridušeno jokati: ležala je na postelji in presunljivo hlipala; zdaj samo še hlipa in stoka / ekspr. dekletce je na ves glas hlipalo za polomljeno igračko jokalo // sunkovito, daveč se dihati: pritekel je z zadnjimi močmi, se sesedel na klop in hlipal; kar hlipal je od joka, od smeha ● ekspr. Strah me je, je hlipala deklica hlipaje govorila; redko napol v omedlevici je hlipal za zrakom lovil zrak, sapo hlípati se nar. zahodno, s smiselnim osebkom v dajalniku kolcati se: hlipalo se mu je hlipáje: hlipaje govoriti, zajokati hlipajóč -a -e: hlipajoč glas, jok ♪
- hlípav -a -o prid. (í) ki hlipa: hlipav otrok / hlipavo stokanje ♪
- hlípavica -e ž (í) redko sunkovito tresenje, zlasti od joka: nehala je jokati in hlipavica se je počasi umirila ♪
- hliptáti -ám in hlíptati -am nedov. (á ȃ; ȋ) redko sunkovito, daveč se dihati; hlipati: postal je in hliptal / hliptal je za zrakom ♪
- hlódar in hlodár -ja m (ọ̑; á) gozd. delavec, ki dela, napravlja hlode in drug okrogel les ♪
- hlódarka -e ž (ọ̑) les. vsaka od desk, ki so zložene v obliki hloda, iz katerega so nažagane ♪
- hlódast -a -o prid. (ọ̑) ki je iz hlodov: hlodasta stena ♪
- hlodovína -e ž (í) les v obliki hlodov: neobeljena hlodovina; pomanjkanje hlodovine ♪
- hmeljár -ja m (á) kdor prideluje hmelj: savinjski hmeljarji ♪
- hmeljárjenje -a s (á) pridelovanje hmelja: sodobno hmeljarjenje ♪
- hmeljárna -e ž (ȃ) stavba, v kateri se hmelj odkupuje in pripravlja za prodajo: gradijo novo hmeljarno ♪
- hmeljárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na hmeljarje ali hmeljarstvo: hmeljarsko področje / hmeljarska prireditev ♪
- hmeljárstvo -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem hmelja: uveljavitev kooperacije v hmeljarstvu ♪
- hmeljevína -e ž (í) zeleni deli hmeljevih trt brez plodov: osmukati hmeljevino s hmeljevk; zeleno hmeljevino zrežejo in pokrmijo ♪
- hméljevka -e ž (ẹ̄) drog, po katerem se ovijajo hmeljeve trte: ostriti, postavljati hmeljevke; zložiti hmeljevke v piramido; bila je suha in dolga kot hmeljevka ♪
- hmkati -am [hǝ̀m-] nedov. (ǝ̏) ekspr. s hm izražati obotavljanje, pomislek, dvom: mož je hmkal, nabiral čelo in skomigal z rameni ♪
- hmtadra [hǝ̀m- in hm̀-] medm. (ǝ̏; m̏) posnema takt, ritem pri plesu ♪
- hnótav -a -o prid. (ọ́) nar. obotavljiv, neodločen: Johan je bil počasen, hnotav (F. Bevk) ♪
- hobótnica -e ž (ọ̑) nav. mn., zool. na morskem dnu živeče živali z osmimi lovkami, Octopodidae: loviti hobotnice / moškatna, navadna hobotnica; pren., ekspr. germanska hobotnica je stezala svoje lovke proti vzhodu ♪
- hodévati -am nedov. (ẹ́) star. (večkrat) hoditi: ob jutrih je hodeval na lov ♪
- hodílka -e ž (ȋ) nav. mn., zool., rabi se samostojno ali kot prilastek okončina za hojo, zlasti pri rakih: deseteronožci imajo pet parov nog hodilk ♪
- hodníčevka tudi hódničevka -e ž (í; ọ̑) etn. srajca iz hodnega platna: nosi oguljeno hodničevko ♪
- hodnína -e ž (ȋ) star. hodno platno: rjuhe iz hodnine ♪
13.276 13.301 13.326 13.351 13.376 13.401 13.426 13.451 13.476 13.501