Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (13.226-13.250)



  1.      hípersenzibilizácija  -e ž (-á) fot. povečanje občutljivosti emulzije
  2.      hipertenzíja  -e ž () med. hipertonija
  3.      hipertoníja  -e ž () med. bolezensko povečanje krvnega pritiska: zdravljenje hipertonije // bolezensko povečanje napona mišičja
  4.      hipertrofíja  -e ž () 1. med. povečanje organa ali tkiva zaradi povečanja celic: mišična hipertrofija; hipertrofija jeter, srca 2. knjiž. pretirano povečanje česa: hipertrofija nevažnih podatkov; hipertrofija političnih strank / hipertrofija administrativne miselnosti
  5.      hipertrofírati  -am nedov. in dov. () 1. med. povečevati se zaradi povečevanja celic: prostata, srce hipertrofira; preh. telovadba hipertrofira mišice 2. knjiž. pretirano povečevati kaj: hipertrofirati detajle; hipertrofirati vlogo posameznih strank
  6.      hípervitaminóza  -e ž (-ọ̑) med. bolezen zaradi preobilice vitaminov
  7.      hipnotizíranec  -nca m () kdor je hipnotiziran
  8.      hipnotizíranje  -a s () glagolnik od hipnotizirati
  9.      hipnotizírati  -am dov. in nedov. () spraviti koga v hipnozo: hipnotizirati bolnika; pren., ekspr. govornik je s svojim govorom hipnotiziral množico hipnotizíran -a -o: hipnotiziran človek; gleda kakor hipnotiziran
  10.      hipnóza  -e ž (ọ̑) spanju podobno stanje, v katerem se umetno uspavani vdaja vplivom uspavajočega: buditi iz hipnoze; spraviti v hipnozo; narediti kaj v hipnozi; hoditi kakor v hipnozi // hipnotiziranje: hipnoza se je posrečila / ekspr. podleči hipnozi igralke
  11.      hipocikloída  -e ž () geom. krivulja, ki jo opiše točka na obodu kroga, kotalečega se po notranji strani drugega kroga
  12.      hipofíza  -e ž () anat. žleza z notranjim izločanjem pod velikimi možgani, možganski privesek: pomen hipofize za normalno rast organizma
  13.      hípofúnkcija  -e ž (-ú) med. zmanjšano delovanje kakega telesnega organa: hipofunkcija žleze obščitnice
  14.      hipohondríja  -e ž () med. duševno stanje, v katerem si človek misli, domišlja, da je bolan: predajati se hipohondriji; zapasti v hipohondrijo
  15.      hipokámp  -a m () v grški mitologiji bitje s konjskim trupom in ribjim repom: na sarkofagu je vklesan hipokamp
  16.      hipokávst  -a m () pri starih Rimljanih naprava za ogrevanje prostorov s toplim zrakom
  17.      hipokrátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na starogrškega zdravnika Hipokrata: hipokratični nauk o štirih telesnih sokovih / hipokratična medicina
  18.      Hipókratov  -a -o prid. (ọ̑) v zvezah: knjiž. Hipokratova prisega nekdaj besedilo, ki vsebuje moralna načela zdravniškega poklica in delamed. Hipokratova čepica obveza za glavo, pri kateri je glava povita od čela do konca lasišča
  19.      hipokrátski  -a -o prid. () nanašajoč se na starogrškega zdravnika Hipokrata: hipokratski nauk o štirih telesnih sokovih
  20.      hipokrizíja  -e ž () knjiž. hinavščina, licemerstvo: v tem dejanju je precej hipokrizije; hipokrizija malomeščanske družbe
  21.      hipologíja  -e ž () veda o konjih
  22.      hípoma  prisl. () v trenutku, v hipu: hipoma se domisliti, umolkniti; avtomobil se je hipoma ustavil
  23.      hipoplástičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na hipoplazijo: hipoplastičen organ / hipoplastična mladina
  24.      hipoplazíja  -e ž () med. nepopolna razvitost organa ali tkiva, zlasti spolnih organov
  25.      hipostátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na hipostazo: hipostatično vnetje pljuč ◊ rel. hipostatično zedinjenje zedinjenje Kristusove človeške narave z božjo v eno samo

   13.101 13.126 13.151 13.176 13.201 13.226 13.251 13.276 13.301 13.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA