Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (12.976-13.000)



  1.      hazárd  -a m () igra za denar, navadno s kartami ali kockami, katere izid je odvisen od naključja, igra na srečo: igrati, prepovedati hazard; drzen hazard; pren., ekspr. napad je bil vojaški in politični hazard
  2.      hazárden  -dna -o prid. () nanašajoč se na hazard: hazardna igra / hazardna odločitev
  3.      hazardêr  -ja m () kdor igra hazard: bil je poklicni hazarder; strasten hazarder; pren., ekspr. politični hazarder
  4.      hazardêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na hazarderje: hazarderska strast / hazarderska politika
  5.      hazardíranje  -a s () glagolnik od hazardirati: pri hazardiranju so se igralci sprli / hazardiranje na borzi, v politiki
  6.      hazardírati  -am nedov. () igrati hazard: hazardirati za visoke vsote; hazardiral je po igralnicah raznih letovišč; pren., ekspr. hazardirati v politiki
  7.      hazardíst  -a m () hazarder: strasten hazardist
  8.      hazéna  -e ž (ẹ̑) šport., nekdaj rokometu podobna igra za ženske: igrati hazeno
  9.      hazenášica  -e ž (á) šport., nekdaj ženska, ki igra hazeno
  10.      hčérica  -e ž (ẹ̑) star. hčerkica: veliko je govoril o svoji hčerici
  11.      hčérka  -e ž (ẹ̑) zlasti v družinskem okolju ženska v odnosu do svojih staršev: to je moja hčerka; rodila se jima je hčerka; mati je zelo navezana na svojo hčerko
  12.      hčérkica  -e ž (ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od hčerka: hčerkico je peljal na sprehod / hčerkica moja!
  13.      hebáti  -ám [hǝb] nedov.) nar. zahodno suvati, drezati: ne hebaj me; živina se heba
  14.      hebraístika  -e ž (í) veda o hebrejskem jeziku in književnosti: študirati hebraistiko
  15.      hebraízem  -zma m () lingv. element hebrejščine v kakem drugem jeziku
  16.      hebréjščina  -e ž (ẹ̑) hebrejski jezik: proučevati hebrejščino
  17.      hécati  -am nedov. (ẹ̑) nižje pog. za šalo prikazovati kaj neresničnega kot resnično: nikar me ne hecaj / dekle ga samo heca nima z njim resnih namenov hécati se delati, pripovedovati šale; šaliti se: to smo se hecali / saj se ne tepeva, samo hecava se
  18.      hédžra  -e ž (ẹ̑) Mohamedov beg iz Meke v Medino leta 622 kot začetek muslimanskega štetja let: leta 979 po hedžri
  19.      hegeljánec  -nca m () filoz. pristaš hegeljanstva
  20.      hegeljánski  -a -o prid. () nanašajoč se na hegeljance ali hegeljanstvo: hegeljanski nazori / delu se pozna vpliv hegeljanske filozofije
  21.      hegeljánstvo  -a s () filoz. Heglova filozofija ali na njenih osnovnih načelih temelječa filozofska smer: pristaš hegeljanstva
  22.      hegemoníja  -e ž () vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki, nadvlada: boriti se zoper hegemonijo in neenakopravnost; gospodarska, politična hegemonija; hegemonija močnejših nad šibkejšimi; težnja po hegemoniji / hegemonija proletariata / doba atenske hegemonije in razcveta; pren., ekspr. hegemonija razuma nad srcem
  23.      hehetánje  -a s () glagolnik od hehetati se: iz zadnjih klopi je bilo slišati hehetanje
  24.      hehetáti se  -ám se in -éčem se nedov., ẹ́) smejati se, navadno porogljivo, škodoželjno: otroci so se mu hehetali; sam pri sebi se je hehetal
  25.      hehetàv  -áva -o prid. ( á) ki se (rad) heheta: hehetav človek

   12.851 12.876 12.901 12.926 12.951 12.976 13.001 13.026 13.051 13.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA