Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (1.276-1.300)


  1.      anonímnik  -a m (ȋ) redko anonimen človek ♪
  2.      anonímnost  -i ž (ȋ) stanje anonimnega človeka, brezimnost: dopisnikova anonimnost / anonimnost ovadbe / popolna anonimnost ljudskih tvorcev / stopil je iz anonimnosti svojega vsakdanjega življenja ♪
  3.      anónsa  -e ž (ọ̑) raba peša (mali) oglas, inserat: dati anonso v časopis; objaviti anonso ♪
  4.      anonsírati  -am dov. in nedov. (ȋ) raba peša objaviti anonso, oglas; oglaševati, inserirati: anonsiral je v vseh dnevnih časopisih ♪
  5.      ánorak  -a m (ȃ) obl. podložen vetrni jopič s kapuco: obleči anorak; anorak iz najlona; anorak na zadrgo ♪
  6.      anorgáničen  -čna -o prid. (á) zastar. anorganski: anorganična snov ♪
  7.      anorgánski  -a -o prid. (ȃ) kem. nanašajoč se na spojine razen karbonatov, cianidov, ki ne vsebujejo ogljika: anorganska snov; anorganske baze, kisline / anorganska kemija kemija, ki proučuje anorganske spojine ♪
  8.      ànormálen  -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki ni normalen; nepravilen, nenavaden: anormalen potek bolezni ♪
  9.      ànormálnost  -i ž (ȁ-ȃ) lastnost, značilnost anormalnega: anormalnost razvoja ♪
  10.      anortít  -a m (ȋ) min. rudnina kalcijev alumosilikat, kalcijev glinenec ♪
  11.      ansámbel  -bla m (á) 1. skupina ljudi, ki izvaja umetniška dela: nastopili bodo baletni ansambli in solisti; instrumentalni, operni, zabavnoglasbeni ansambel; amaterski ansambli; ansambel ljubljanske Drame; zaradi bolezni v ansamblu predstava odpade 2. knjiž. predmeti ali stavbe v prostoru, ki sestavljajo smiselno celoto: v nekaterih ansamblih je arhitekturna kompozicija blizu glasbeni kompoziciji ♪
  12.      ansámbelski  -a -o [bǝl] prid. (á) nanašajoč se na ansambel: ansambelski ples; dovršena ansambelska igra ♪
  13.      ánšlus  -a m (ȃ) žarg., polit. nasilna priključitev Avstrije Nemčiji leta 1938: stanje v Avstriji po anšlusu ♪
  14.      antagoníja  -e ž (ȋ) redko antagonizem: antagonija med starimi in mladimi ♪
  15.      antagoníst  -a m (ȋ) kdor komu nasprotuje zaradi različnih idej, koristi; nasprotnik, tekmec: v jezikovnem pogledu je bil njegov antagonist; kot antagonista si v romanu stojita nasproti oče in sin ♦ gled. nosilec nasprotne igre v drami, protiigralec ♪
  16.      antagonístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na antagonizem: antagonistični elementi v mednarodnih odnosih; dva antagonistična estetska nazora; antagonistični razredi v družbi; antagonistična sila ♦ anat. antagonistične mišice mišice, ki na istem organu opravljajo nasprotno funkcijo ♪
  17.      antagonízem  -zma m (ȋ) nasprotje, nasprotovanje zaradi različnih idej, koristi: generacijski, nacionalni, razredni antagonizem; antagonizmi v medsebojnih odnosih; antagonizem med socializmom in kapitalizmom ♪
  18.      antánta  -e ž (ȃ) zgod., navadno v zvezi velika antanta zveza Anglije, Francije in Rusije pred prvo svetovno vojno: sile antante; boriti se na strani antante / mala antanta zveza med Čehoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo po prvi svetovni vojni ♪
  19.      antánten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na antanto: antantne čete, sile; Romunija je na antantni strani stopila v vojno ♪
  20.      antárktičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na antarktiko: antarktična morja / antarktične ekspedicije ♪
  21.      antárktika  -e ž (á) polarno območje okoli južnega tečaja: raziskovalci antarktike ♪
  22.      antecédens  -a m (ẹ̑) knjiž. z dejstvom, pojavom vzročno povezan predhoden dogodek: antecedensi prve svetovne vojne ♪
  23.      antedatírati  -am dov. in nedov. (ȋ) navesti, zapisati na čem starejši datum namesto pravega: potrdilo je antedatiral za cel mesec ♪
  24.      ántejevski  -a -o prid. (ȃ) ekspr. tak kot pri grškem bajeslovnem junaku Anteju: pesnikova antejevska zakoreninjenost v domači zemlji ♪
  25.      anténa  -e ž (ẹ̑) naprava za sprejemanje ali oddajanje elektromagnetnih valov: montirati anteno; oddajna, sprejemna antena; radarska, radijska, televizijska antena; sobna, zunanja antena; pren. antene človeških čutov; umetnost se dotika vseh anten človekove zavesti ◊ biol. antena v čutni organ spremenjena sprednja končina pri členonožcih; tipalnica; rad. okvirna antena ki se rabi zlasti za določanje smeri oddajnika ♪

   1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA