Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (12.626-12.650)



  1.      grôhast  -a -o prid. (ó) petr. nanašajoč se na groh; tufski: grohasta kamnina
  2.      grohotánje  -a s () raba peša krohotanje: slišalo se je grohotanje moških in hihitanje žensk
  3.      grohotáti se  -ám se in -óčem se nedov., ọ́) raba peša krohotati se: rad se grohota njegovim šalam; grohotali so se na vsa usta; grohotal se je, da je kar odmevalo grohotáti ekspr., redko krakati: vran grohoče v tišino
  4.      grólika  -e ž (ọ́) nar. vzhodno jagoda (na rožnem vencu): Spal sem v mali hiški, pri materi, in zaslišal, kako so potegnili molek in kako so začele grolike koščeno pošklepetavati (I. Potrč)
  5.      gromáda  -e ž (ā) zastar. grmada: zažigati gromade
  6.      gromáden  -dna -o prid. () zastar. velik, ogromen: konj je bil vprežen v gromaden voz
  7.      gromáditi  -im nedov.) zastar. grmaditi: gromaditi bogastvo
  8.      gromoglásen  -sna -o prid. (ā) knjiž., redko gromovit, gromek: slišal se je gromoglasen krohot
  9.      gromóvnica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od gromovnik: ni bilo večje gromovnice, kot je bila ona
  10.      gromozánski  -a -o prid. () ekspr. 1. zelo velik, ogromen: na cesti je stal gromozanski avtomobil; vihtel je gromozansko sekiro / ponujali so mu gromozansko vsoto denarja / gromozanska pošast grozna, strašna 2. redko močen, silovit: slišalo se je gromozansko razbijanje po vratih gromozánsko prisl.: kaj se pa tako gromozansko derete
  11.      grosgrain  -a [grogrên] m () tekst. težka svilena tkanina, tkana kot rips ali platno: trakovi iz grosgraina
  12.      grosulár  -ja m (ā) poldrag kamen zelenkaste, medeno rumene ali rdečkasto rjave barve: grosular ji ne ugaja ♦ min. kubični kalcijev aluminijev silikat
  13.      grotéska  -e ž (ẹ̑) lit. delo, ki na grozljivo-smešen način prikazuje resničnost, življenje: igrali so grotesko; politična groteska / zgodba je tipična groteska // grozljivo-smešno prikazovanje resničnosti, življenja: opaziti je pisateljevo nagnjenje h groteski in bizarnosti / to je dežela protislovij in grotesk ◊ kor. ples s pretiranimi gibi in držami; muz. skladba grotesknega značaja; um. ornament, v katerem so med tanke rastlinske vitice vpletene figure
  14.      grôza  -e ž (ó) 1. velik strah, združen z odporom do česa: groza ga je obšla; prevzela ga je taka groza, da je trepetal po vsem telesu; ta Goyeva slika mu vzbuja grozo; ekspr. kar drevenel je od groze; tresti se od groze, v grozi; ekspr. črna groza / gledala ga je z grozo v očeh / v povedno-prislovni rabi, s smiselnim osebkom v tožilniku: groza ga je njegovih odredb zelo se jih boji; groza ga je pred bolečinami // knjiž. grozotnost, pretresljivost: groza smrti 2. ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža veliko težavnost, mučnost česa: groza je, če ti gre vse narobe; groza je bilo pospravljati za vami; bil je tak, da ga je bilo groza pogledati ∙ ekspr. laže, da je groza zelo 3. ekspr., v prislovni rabi, z rodilnikom izraža zelo veliko količino: zbralo se je groza ljudi 4. v medmetni rabi izraža a) strah, močno vznemirjenje: groza, padel bo; o groza, saj ne moremo preprečiti b) zgražanje, ogorčenje: groza, kakšno neumnost je zinil
  15.      grozánski  -a -o prid. () ekspr. 1. zelo velik, ogromen: ima grozansko glavo / čuti grozansko lakoto zelo hudo / oblak je velik in grozanski grozen, strašen 2. redko močen, silovit: nastal je grozanski trušč grozánsko prisl.: grozansko me je pogledal; sem grozansko lačen
  16.      grozávost  -i ž (á) med. razpoloženje človeka, ki čuti velik strah pred čim: bolnika se je polastila grozavost pred množico
  17.      grôzdast  tudi grózdast -a -o prid. (ó; ọ̑) podoben grozdu: z akacij visijo grozdasti cveti; grozdasta oblika ♦ bot. grozdasti lučnik rastlina s svetlo rumenimi cveti v podaljšanih grozdih, Verbascum blattaria; grozdasto socvetje podolgovato socvetje s cveti, katerih peclji rastejo iz različnih točk glavne osi
  18.      grozdíčast  -a -o prid. (í) podoben grozdiču: grozdičasta razvrstitev celic
  19.      grózdnat  -a -o in grozdnàt -áta -o prid. (ọ̑; ā) ki ima grozde: grozdnat trs
  20.      grôzica  -e ž (ó) ekspr. groza: prevzela ga je grozica / grozica ga je spreletavala po hrbtu
  21.      grozljívka  -e ž () publ. umetniško delo z grozljivo vsebino, zlasti film: predvajajo napeto grozljivko
  22.      gróznica  tudi grozníca -e ž (ọ̑; í) 1. star. vročica, mrzlica: ima groznico; tresel se je v groznici; hodili so kakor v groznici 2. redko velika živčna napetost, vznemirjenje: ko je zaslišal streljanje, se ga je polotila groznica / stresala jo je neka sladka groznica drhtavica
  23.      grozničàv  -áva -o prid. ( á) 1. nanašajoč se na groznico: po hrbtu je čutil grozničav mraz / grozničava drhtavica / ekspr. delo so opravljali z grozničavo naglico 2. grozljiv: slišal je grozničav krik; nima rada grozničavih pravljic
  24.      grozničávost  -i ž (á) stanje velike živčne napetosti, vznemirjenja: polagoma se je otresel grozničavosti / grozničavost misli
  25.      grozôta  -e ž (ó) 1. nav. mn. kar povzroča grozo, hudo trpljenje: junaško je pretrpel vse grozote; vojne grozote; grozote okupacije / ekspr., v povedno-prislovni rabi kaj ni grozota, da so mu vse poti zaprte 2. značilnost groznega, hudega: opisal je grozoto prestanih muk 3. redko groza: čutil je grozoto pred neznanim 4. v medmetni rabi izraža zgražanje, ogorčenje: grozota, kakšna je današnja mladina

   12.501 12.526 12.551 12.576 12.601 12.626 12.651 12.676 12.701 12.726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA