Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (12.601-12.625)
- grmóvnat -a -o prid. (ọ̑) porasel z grmovjem: grmovnat svet ♪
- grmóvnica -e ž (ọ̑) vrtn. lesnata rastlina, ki raste v obliki grma: obrezovanje grmovnic ♪
- grmóvščica -e ž (ọ̑) zool. ptica z žvepleno rumenim grlom, ki gnezdi na tleh, Phylloscopus sibilatrix ♪
- grmúša -e ž (ú) zool. manjša ptica selivka z žvepleno rumenim trebuhom; vrtnik: grmuše in golobi ♪
- gróbanica -e ž (ọ̑) agr. veja, mladika (matične) rastline, ki, pokrita z zemljo, požene korenine: grobanice dobro uspevajo ♪
- gróbanje -a s (ọ̑) glagolnik od grobati: grobanje trt / grobanje krompirja ♪
- grobár -ja m (á) 1. kdor koplje grobove: opravljal je službo grobarja; pren., knjiž. sam je bil grobar svoje časti 2. zool., v zvezi navadni grobar hrošč, ki leže jajčeca v mrtvo žival in jo potem zakoplje, Necrophorus vespillo ♪
- grobárka -e ž (á) ženska oblika od grobar ♪
- grobárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na grobarje: grobarski poklic / ob pogrebu so plačali še grobarsko pristojbino ♪
- grobárstvo -a s (ȃ) opravljanje grobarskega poklica: prevzel je grobarstvo v bližnjem mestu ♪
- gróbati -am nedov. (ọ̑) 1. agr. razmnoževati z grobanicami: grobati ribez, trte 2. nar. koroško osipavati, ogrebati: grobati krompir ♪
- grobiján -a m (ȃ) ekspr. grob človek: ta človek nima nobene srčne kulture, grobijan je; po videzu bi ga lahko imel za grobijana, če ga ne bi poznal ♪
- grobijánski -a -o prid. (ȃ) ekspr. grob: fant je zelo grobijanski grobijánsko prisl.: grobijansko se obnašati ♪
- grobijánstvo -a s (ȃ) ekspr. lastnost, značilnost grobega človeka: zgražal se je nad njegovim grobijanstvom ♪
- gróblja -e ž (ọ̑) 1. kup nametanega kamenja: pobiral je kamenje na njivi in ga nosil na grobljo; s plevelom porasle groblje // star. podrtija, razvalina: njegova domačija je pusta groblja; stolp je samo še črna groblja 2. geogr. nasutina ledenika: vzdolž ledenika se vlečejo groblje / čelna, stranska groblja ♪
- gróbljast -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na grobljo: tam je svet razdrapan in grobljast / hodila sta po strmem, grobljastem plazu ♪
- gróbnica -e ž (ọ̑) zidan, obzidan prostor za pokopavanje mrličev: pokopali so ga v grobnico; kraljeva, rodbinska grobnica / grobnica narodnih herojev ♪
- grobnína -e ž (ȋ) pristojbina za prostor na pokopališču ♪
- grobozŕnat -a -o prid. (ȓ) ki ima groba, debela zrna: grobozrnat pesek / grobozrnat marmor ♪
- gródnica -e ž (ọ̑) 1. anat. kost prsnega koša, na katero so pritrjena rebra; prsnica: ploščata grodnica 2. navt. pokončni, podaljšani del gredlja na premcu ali krmi: prednja in zadnja grodnica ♪
- grofíca -e ž (í) 1. v nekaterih deželah plemkinja, za stopnjo nižja od kneginje: bogata grofica; drži se kot grofica bahaško, imenitno 2. grofova žena: grof in grofica ♪
- grofíčna -e ž (ȋ) grofova hči: grofinja je natančna, grofična pa še bolj ♪
- grofíja -e ž (ȋ) 1. v fevdalizmu grofova posest: za nagrado je dobil grofijo 2. v nekaterih državah večja upravna enota ♪
- grôfinja tudi grofínja -e ž (ó; í) grofova žena; grofica: grofinja je sprejela goste v salonu; oblečena je bila kakor kaka grofinja zelo bogato, imenitno ♪
- grofovína -e ž (í) star. grofija: celjska grofovina ♪
12.476 12.501 12.526 12.551 12.576 12.601 12.626 12.651 12.676 12.701