Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (12.451-12.475) 
- grdávščina -e ž (ȃ) ekspr., redko grdobija: očitala mu je vse grdavščine ♪
- grdílka -e [tudi u̯k] ž (ȋ) star. opravljivka, obrekljivka: ni je maral, grdilke grde ♪
- grdôba -e ž (ó) 1. ekspr. malopriden, malovreden človek: ta grdoba se mi zdaj pa še smeje; grdoba je trdil, da je denar že vrnil; vi ste prava grdoba / kot nagovor: nikar se ne izgovarjaj, grdoba grda; grdoba lena 2. star. malopridnost, pokvarjenost: grdoba se širi po svetu; skrival je svojo grdobo in zavrženost ∙ lenoba je vseh grdob grdoba najhujša napaka 3. star. grd, neprikupen človek ali stvar: videl je razne grdobe in nakaze // grdost, grdota: grdoba obraza ♪
- grdôbica -e ž (ó) ekspr. nagajiv, poreden otrok: grdobica se je bal, da ga bodo pretepli; mala grdobica ni dala miru; vsi trije dečki so bili prave grdobice ♪
- grdobíja -e ž (ȋ) 1. malopridno, slabo dejanje ali ravnanje: ta grdobija bo morala biti kaznovana; odkrili so njegove grdobije; po ulicah so fantje uganjali grdobije / govoril je take grdobije, da bi ga morali vreči ven // malopridnost, pokvarjenost: priznava svojo grdobijo / spoznati grdobijo takega načrta 2. ekspr. grda, neprikupna, zoprna stvar: jedli so polže in druge take grdobije; odnesi že to grdobijo ♪
- grdobiján -a m (ȃ) redko grdoba, grdež ♪
- grdôta -e ž (ó) 1. lastnost, značilnost grdega: ni opazil njene grdote; grdota oblik; grdota zmaličenega obraza / opazovati lepote in grdote velemesta lepe in grde stvari 2. redko grdobija: naredili so dosti krivic in grdot ♪
- grdúnka -e ž (ȗ) ekspr. malopridna, malovredna ženska: nikar se ne druži s to grdunko / kot nagovor čisto si nas pozabila, grdunka ♪
- gréba -e ž (ẹ́) nar. gruda: grebe tolči na njivi / greba suhega blata, zemlje / greba presnega masla kepa ♪
- grebáč -a m (á) agr. priprava za rahljanje zemlje, ki se priključi traktorju; kultivator ♪
- grebáča -e ž (á) 1. priprava za razgrebanje žerjavice, pepela; greblja: z grebačo je podrezal v oglje 2. nav. mn., zool. ose, ki kopljejo rove za skrivanje plena, namenjenega njihovim ličinkam, Sphegidae ♪
- grebálen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se grebe: krt ima močne grebalne nožice ♪
- grébati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) agr. razmnoževati z grebenicami: grebati trto ♪
- grebenálo -a s (á) agr. priprava za kopanje in zasipanje jarkov ♪
- grebénanje -a s (ẹ̑) glagolnik od grebenati: priprava za grebenanje ♪
- grebénar -ja m (ẹ̑) kdor grebena: grebenarji grebenajo volno // izdelovalec grebenov za statve: kovač grebenar ♪
- grebénast -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na greben: grebenaste skale / razburkano in grebenasto valovje / strelci so imeli grebenaste čelade ♦ filat. grebenasto zobčanje znamk zobčanje z iglami, razporejenimi v obliki glavnika; teh. grebenasti ležaj ležaj s kolobarjastimi grebeni na gredi ♪
- grebenàt -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima (velik) greben: grebenata čelada ♪
- grebénati -am nedov. (ẹ̑) obrt. z orodjem ali s strojem uravnavati, gladiti; česati: grebenati volno grebénan -a -o: grebenani lan ♪
- grebénčica -e ž (ẹ̑) agr. trava, ki raste na vlažnih tleh; pasji rep ♪
- grebeníca -e ž (í) 1. agr. veja, mladika (matične) rastline, ki, pokrita z zemljo, požene korenine: grebenica se je kmalu ukoreninila; trto razmnoževati z grebenicami 2. na zunanji strani bodičast ovratni pas za pse; gradanica: ovčjaku so nataknili grebenico ♪
- grebeníka -e ž (í) bot. vodna rastlina z belimi ali rožnatimi cveti v grozdih, Hottonia palustris ♪
- grebenúša -e ž (ú) bot. manjša rastlina z raznobarvnimi cveti v grozdih, Polygala ♪
- grébica -e ž (ẹ́) manjšalnica od greba: sklonjen drobi z rokami prst, grebico za grebico ♪
- gréblja -e ž (ẹ̑) 1. priprava za razgrebanje žerjavice, pepela: z grebljo je drezala v ogenj, v žerjavico; železna greblja // priprava za strganje pepela iz peči: lopar in greblja 2. agr. motika s širokim, spodaj ravnim rezilom: z lopatami in grebljami so šli proti njivi ♪
12.326 12.351 12.376 12.401 12.426 12.451 12.476 12.501 12.526 12.551 
