Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (11.951-11.975) 
- gólšast -a -o [u̯š] prid. (ọ́) ki ima golšo: golšasta ženska ♪
- gólšav -a -o [u̯š] prid. (ọ́) ki ima golšo: golšav otrok ♪
- gólšavec -vca [u̯š] m (ọ́) redko kdor ima golšo; golšar ♪
- gólšavka -e [u̯š] ž (ọ́) ekspr. ženska, ki ima golšo ♪
- gólšavost -i [u̯š] ž (ọ́) bolezensko povečanje žleze ščitnice: preprečevanje golšavosti ♪
- goltáč -a [u̯t] m (á) slabš., redko požrešnež: to ti je pravi goltač ♦ vet. konj, ki iz razvade požira zrak ♪
- goltáj -a [u̯t] m (ȃ) star. požirek: goltaj vina ♪
- goltàn -ána [u̯t] m (ȁ á) star. goltanec: zgrabil ga je za goltan ♪
- goltánec -nca [u̯t] m (á) ekspr. sprednji, srednji del vratu; grlo: stiskal ga je za goltanec; zgrabiti koga za goltanec / kost se mu je zataknila v goltancu // slabš., redko usta: zamašiti komu goltanec ● ekspr. nastaviti komu nož na goltanec prisiliti koga k čemu ♪
- góltanje -a [u̯t] s (ọ́) glagolnik od goltati: slišalo se je goltanje pijače / značilno za to bolezen je bljuvanje in boleče goltanje ♪
- góltati -am [u̯t] nedov. (ọ́) 1. nav. ekspr. hitro, hlastno jesti ali piti: bil je zelo lačen, zato je kosilo kar goltal; golta žgance; nenasitno goltati // ekspr. požirati: kar cele kose mesa golta; grlo ga boli in le s težavo golta slino / plamen je goltal papirje / vsak dan golta tablete za živce uživa, jemlje ∙ ekspr. goltal jo je z očmi, s pogledi poželjivo jo je ogledoval 2. ekspr., redko zadrževati, premagovati: goltati gnev, jezo / goltati solze goltáje: goltaje se je zalival z vinom goltajóč -a -e: gledal je v goltajoči plamen ♪
- goltàv -áva -o [u̯t] prid. (ȁ á) star. požrešen: goltav človek / goltav je bil na žganje goltávo prisl.: goltavo jesti ♪
- goltávec -vca [u̯t] m (ȃ) star. požrešnež ♪
- goltljáj -a [u̯t] m (ȃ) ekspr., redko požirek, grižljaj: zadnji goltljaj je spustil po grlu ♪
- gomád -i ž (ȃ) star. golazen: iz zemlje je prilezla številna gomad ♪
- gomárati -am nedov. (ȃ) star. 1. plaziti se, kobacati: otrok je gomaral okrog matere 2. garati: ves teden gomara po njivah in travnikih; trdo gomarati ♪
- gomázen -zni ž (ȃ) star. golazen: nadležna, strupena gomazen; zvija se kot gomazen ♪
- gomázen -zna -o prid. (ā) star. ki gomazi: gomazna črvad ♪
- gomazênje -a s (é) glagolnik od gomazeti: gomazenje ljudi / začutil je lahno gomazenje v nogah ♪
- gomazéti -ím nedov. (ẹ́ í) nav. 3. os. 1. živahno premikati se v večjem številu in ne v isti smeri: po cestah gomazijo ljudje; mravlje so gomazele po listih / v mesu so gomazeli črvi / brezoseb., ekspr.: na smetišču je gomazelo (od) podgan bilo jih je zelo veliko; v potoku je bilo toliko rib, da je kar gomazelo; pren., ekspr. čudne misli mi gomazijo po glavi 2. z dajalnikom imeti neprijeten občutek zaradi kakega doživetja, dogodka: od groze so mu gomazeli mravljinci po hrbtu; brezoseb. od strahu mu je gomazelo po telesu gomazèč -éča -e: gomazeče mravlje; stal je sredi gomazeče množice ♪
- gomáziti -im nedov. (á ȃ) nav. 3. os., star. gomazeti: črvi so gomazili po mesu ♪
- gomezíca -e [mǝz in mez] ž (í) 1. mn., redko srh, mravljinci: gomezice so mi šle po hrbtu 2. alp. voda, ki se cedi iz razpok ali izpod snega in rahlo obliva skalo ♪
- gomezljáti -ám [mǝz in mez] nedov. (á ȃ) nav. 3. os., ekspr. gomazeti: črvi gomezljajo po mesu / brezoseb. vse je gomezljalo (od) mravelj ♪
- gomezljàv -áva -o [mǝz in mez] prid. (ȁ á) ekspr. ki gomazi: gomezljave množice ♪
- gomíla -e ž (ȋ) 1. knjiž. pokrit, zasut prostor, navadno jama, v katerem je kdo pokopan; grob: položili so venec na gomilo; stala je ob gomili in jokala / obiskal je materino gomilo 2. ekspr., z rodilnikom velik kup: gomila drv, gnoja, kamenja // velika količina, množina: pojedel je celo gomilo kolačev / tam je bila že zbrana gomila ljudi 3. zastar. grič, hrib: sončna gomila ◊ arheol. kup nasute zemlje ali kamenja, ki pokriva en grob ali več grobov ♪
11.826 11.851 11.876 11.901 11.926 11.951 11.976 12.001 12.026 12.051 
