Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (11.701-11.725)



  1.      glínovnat  -a -o prid. (í) redko glinast, glinen: glinovnat vrč
  2.      glíptika  -e ž (í) um. izdelki iz poldragih kamnov, kovine ali stekla z vrezano ali reliefno podobo: keramika in gliptika
  3.      gliptotéka  -e ž (ẹ̑) sistematično urejena zbirka umetniških kiparskih del: ogledala sta si galerijo in gliptoteko
  4.      glissándo  [-isa-] prisl. () muz., označba za način izvajanja drseče: igrati glissando glissándo -a m izvajanje tonov, ko z izhodiščnim in končnim tonom v neprekinjenem zapovrstju zazvenijo tudi vsi vmesni toni: skladbo začne klarinet z zahtevnim glissandom
  5.      glísta  -e ž (í) 1. nečlenast črevesni zajedavec človeka in živali: dobiti, imeti, odpraviti gliste; sredstvo proti glistam / človeška glista 2. nizko suh, slaboten človek, navadno neprijeten, slabega značaja: ta glista nima niti toliko moči kakor kako dekle / kot psovka molči, glista gosposka 3. redko deževnik: na trnku je imel nataknjeno glisto; po zemlji so lezle gliste
  6.      glístar  -ja m () rib. črvar
  7.      glístast  -a -o prid. (í) podoben glisti: glistasta oblika telesa / ekspr. glistast mestni škric
  8.      glístav  -a -o in glistàv -áva -o prid. (í; á) ki ima gliste: glistav otrok; glistav pes / glistavo blato
  9.      glístavec  tudi glistávec -vca m (í; ) redko kdor ima gliste: med otroki je precej glistavcev
  10.      glístavka  tudi glistávka -e ž (í; ) redko ženska, ki ima gliste
  11.      glístavost  in glistávost -i ž (í; á) pojavljanje, obstajanje glist v organizmu: bolehati za glistavostjo; pregledi so pokazali visok odstotek glistavosti pri otrocih
  12.      glistína  -e ž (í) biol. neprebavljena prst, ki jo izloča deževnik: kupčki glistine
  13.      glístnica  -e ž () nar. strupena rastlina z ostro nazobčanimi listi in rumenimi cveti v koških; navadni vratič
  14.      glístovnica  -e ž (í) bot. praprot s pernatimi listi in velikimi okroglimi trosišči, Dryopteris: prava glistovnica
  15.      gliščàv  -áva -o prid. ( á) redko glistav: gliščavo tele
  16.      gliščávost  -i ž (á) redko glistavost: neodpornost zaradi gliščavosti
  17.      glíva  -e ž (í) 1. nav. mn., bot. rastline, ki so brez klorofila in živijo kot gniloživke ali zajedavke, Mycophyta: glive se uvrščajo med nižje rastline / gliva zajedavka ♦ biol. gliva cepljivka bakterija; gliva kvasovka 2. star. goba: strupene, užitne glive
  18.      gliváča  -e ž (á) zool. v plitvem morju živeči kameni koralnjak z ogrodjem, podobnim klobuku gobe, Fungia
  19.      glívarica  -e ž () zool. mušica, katere ličinke živijo v gobah in se od časa do časa v sprevodih selijo, Sciara militaris
  20.      glívica  -e ž (í) nav. mn., bot. rastline, ki so brez klorofila in živijo kot gniloživke ali zajedavke, Mycophyta: glivice povzročajo bolezni / zajedavska glivica ♦ biol. kvasne glivice glive kvasovke
  21.      glôba  tudi glóba -e ž (ó; ọ́) denarna kazen: naložiti komu globo; plačati globo; sodišče ga je kaznovalo z globo ♦ jur. pogodbena globa dogovorjena odškodnina za primer neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve pogodbe
  22.      globáča  -e ž (á) 1. manjša, globlja vdolbina, navadno v valovitem svetu: pod vrhom je globača, porasla s trnjem in robidami; gozdna globača; temačna globača 2. redko globoko zajedena kolovozna pot: v dolino smo prihajali po globačah
  23.      globál  -a m () publ. celotna vsota, celoten znesek: povečati proračunski global / sredstva so se v globalu zvišala za en odstotek v celoti / finančni načrt je izdelan samo v globalu
  24.      globálen  -lna -o prid. () publ. 1. celoten, skupen: globalni prejemki; globalna površina gozdov; globalno zvišanje mezd / globalne raziskave problema ki obravnavajo problem v celoti, brez podrobnosti / napisal je globalno in zelo ostro kritiko 2. približno podan, okviren, splošen: razpolagamo samo z globalnimi podatki; globalen program ekonomskega razvoja 3. nanašajoč se na vso zemljo, ves svet: sistem globalne televizije / globalna raketa raketa, ki lahko doseže poljubno točko zemeljske površinesoc. globalna družba bolj ali manj razlikujoča se politična, gospodarska in kulturna celota človeštva, zlasti v okviru državne tvorbe; šol. globalni pouk pouk, ki ni razdeljen po predmetih, celostni pouk; globalna metoda metoda pri pouku branja, po kateri se izhaja iz besed in stavkov, ne iz zlogov, celostna metoda globálno prisl.: globalno določati proizvodnjo; ugotovitve je treba jemati globalno; delež se je, globalno vzeto, zmanjšal v celoti
  25.      globalíst  -a m () ped. pristaš globalne metode pri pouku branja

   11.576 11.601 11.626 11.651 11.676 11.701 11.726 11.751 11.776 11.801  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA