Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (11.676-11.700)
- gledíčija -e ž (ȋ) vrtn. okrasno drevo z močnimi trni in drobnimi zelenkastimi cveti v grozdih, Gleditschia triacanthos ♪
- glédkati -am nedov. (ẹ̑) otr. gledati: mamico gledkaj ♪
- glembájevščina -e ž (ȃ) ekspr. miselnost, lastnosti, kakršne so značilne za Krleževe Glembajeve ♪
- glénast -a -o prid. (ẹ̑) poln glena: glenasta struga; glenasto dno / glenasta voda ♪
- glénavica -e ž (ẹ́) zool. večji zajedavec, ki se zagrize v ribo in se hrani z njenim mišičjem in drobovjem, Myxine glutinosa ♪
- gléštanje -a s (ẹ̑) glagolnik od gleštati 1: gleštanje volov ♪
- gléštati -am nedov. (ẹ̑) nar. 1. skrbeti za kaj, negovati: gleštati konja, živino / ta ženska se zelo glešta 2. imeti, premoči: niti krajcarja ne gleštam; toliko pa še gleštamo pri hiši ♪
- gležnják -a m (á) nav. mn. prevleka za čez čevlje, ki varuje gležnje pred mrazom in snegom: gležnjaki iz impregniranega platna ♪
- gléžnjar -ja m (ẹ̄) nav. mn. čevelj, ki sega do gležnja: obuti gležnjarje ♪
- gléžnjevka -e ž (ẹ́) nav. mn. prevleka za čez čevlje, ki varuje gležnje pred mrazom in snegom: pritrditi gležnjevke ♪
- glibánja -e ž (á) nar. vzhodno užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom; jurček: nabirati glibanje ♪
- glicínija -e ž (í) vrtn. okrasna ovijalka z modrimi cveti v visečih grozdih: okoli vrat se je ovijala glicinija; z glicinijami prerasla uta ♪
- glíha -e ž (ȋ) pog., v zvezi gliha vkup štriha ljudje podobnih, navadno slabih lastnosti se radi družijo, dobro razumejo ♪
- glíhati -am nedov. (ȋ) nižje pog. pogajati se, navadno za ceno: glihati za konja; nekaj časa sta glihala z očetom, končno je pa le popustil // ravnati, izravnavati: glihati pod ♪
- glíja -e ž (ȋ) biol. oporno tkivo osrednjega živčevja ♪
- glikemíja -e ž (ȋ) med. količina sladkorja v krvi: ugotoviti povečano glikemijo ♪
- glikóza -e ž (ọ̑) kem. glukoza ♪
- glikozuríja -e ž (ȋ) med. izločanje sladkorja s sečem ♪
- glína -e ž (í) gnetljiva usedlina, ki se uporablja kot surovina zlasti v lončarstvu, kiparstvu in opekarstvu: gnesti, kopati, sušiti, žgati glino; oblikovati figurice iz gline; mastna, suha glina / lončarska, opekarska, porcelanska glina / vaza iz žgane gline ♦ petr. bela glina kaolin; rdeča glina usedlina iz preperelih magmatskih kamnin in vulkanskega pepela v velikih morskih globinah; teh. ekspandirana glina kateri se pri žganju zaradi zgorevanja gorljivih primesi poveča prostornina ♪
- glínast -a -o prid. (í) ki je iz gline: glinasti izdelki; glinast vrč; glinasta skleda // ki vsebuje glino: glinasta tla ♦ petr. glinasti lapor; glinasti skrilavec; um. glinasta plastika glínasto prisl.: glinasto rjav ♪
- glinàt -áta -o prid. (ȁ ā) bogat z glino: glinata tla ♪
- glinénica -e ž (ẹ̑) kraj, prostor, kjer se koplje glina ♪
- glinenína -e ž (í) redko izdelki iz gline: na sejmu je bilo naprodaj mnogo glinenine ♪
- glínica -e ž (í) metal. vmesni proizvod pri pridobivanju aluminija iz boksita: izdelava glinice; tovarna glinice in aluminija ♪
- glinovína -e ž (í) redko glinasta tla ♪
11.551 11.576 11.601 11.626 11.651 11.676 11.701 11.726 11.751 11.776