Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (11.626-11.650)



  1.      glavíčast  tudi glávičast -a -o prid. (í; á) ki ima glavice: glavičasti žeblji ♦ bot. glavičasta plesen plesen, ki dela sivkasto prevleko po živalskih in rastlinskih snoveh, Mucor mucedo
  2.      glavíčen  tudi glávičen -čna -o prid. ( ; á) nanašajoč se na glavico: glavični nastavek priprave ♦ anat. glavični sklep sklep s sklepno glavico; med. glavična lega ploda v maternici lega z glavo navzdol
  3.      glavíčica  in glávičica -e ž (í; á) ljubk., redko glavica: drobna otroška glavičica
  4.      glavíčiti se  -im se nedov.) redko med rastjo se oblikovati v glavo; delati glavo: solata, zelje se glaviči
  5.      glavína  -e ž (í) 1. meso z glave prašiča ali goveda: skuhati glavino; dišalo je po ričetu in glavini 2. osrednji del kolesa, skozi katerega gre os; pesto: škripanje glavin 3. slabš., redko debela, velika glava
  6.      glavínec  -nca m () bot. rastlina s celorobimi ali pernatimi listi in rdečimi, modrimi ali rumenimi cveti v koških, Centaurea: modri glavinec
  7.      glavíti se  -ím se in gláviti se -im se nedov. ( í; á ) redko med rastjo se oblikovati v glavo; delati glavo: solata, zelje se že glavi
  8.      glavkóm  -a m (ọ̑) med., vet. očesna bolezen, za katero je značilen povečan pritisk v zrklu: imeti glavkom
  9.      glávnat  -a -o prid. () ki ima obliko glave: glavnata solata; glavnato zelje
  10.      glávnica 1 -e ž () 1. osnovni del dolga, terjatve ali hranilne vloge: glavnica se obrestuje; plačati glavnico; pripisati, prišteti obresti h glavnici; pren., ekspr. njegov prikupni nastop je glavnica, ki mu prinaša visoke obresti 2. ekon. čisto premoženje gospodarske organizacije; skladi: osnovati, vplačati glavnico / deležna glavnica sestavljena, pridobljena iz deležev; delniška glavnica pridobljena s prodajo delnic; kritna glavnica namenjena za kritje prevzetih obveznosti zavarovalnic; osnovna glavnica brez rezervnih skladov in dobička; ustanovna glavnica s katero se gospodarska organizacija ustanovifin. obratna proračunska glavnica potrebna za premostitev med tekočimi izdatki in občasnimi dohodki; mat. glavnica osnovna količina pri obrestnem računu
  11.      glávnica 2 -e ž () bot., v zvezi škrlatno rdeča glavnica glivica zajedavka na rži in nekaterih travah; rženi rožiček
  12.      glavníčar  -ja m () glavnikar: tu so živeli kovači, glavničarji in drugi rokodelci
  13.      glavníčast  -a -o prid. (í) nazobčan kakor glavnik: glavničasta črta ♦ arheol. glavničast vzorec ornament z ostro vrezanimi vzporednimi črtami, narejenimi z glavniku podobnim orodjem glavníčasto prisl.: glavničasto nazobčan
  14.      glavníček  -čka m () manjšalnica od glavnik: z glavničkom si je počesal brado; lase je imela pritrjene s svetlimi glavnički
  15.      glávničen  -čna -o prid. () nanašajoč se na glavnica1: glavnični delež; glavnične obresti; glavnična terjatev / glavnična investicija / glavnični dolg dolg brez obresti in stroškov
  16.      glávnik  -a m () etn. žensko pokrivalo ljudske noše iz okolice Trsta
  17.      glavník  -a m (í) priprava za česanje las, dlake ali za pritrjevanje las: zatakniti si glavnik v lase; česati se z glavnikom; gost glavnik; koščen glavnik; žepni glavnik; zobje pri glavniku
  18.      glavníkar  -ja m () izdelovalec glavnikov
  19.      glavníkarstvo  -a s () obrt za izdelovanje glavnikov
  20.      glavnína  -e ž () 1. glavni, največji del vojaške enote: patrulja je zaostala za glavnino; izvidniške čete so se v vasi združile z glavnino; glavnina odreda se je pomikala proti severu 2. z rodilnikom glavni, največji del česa sploh: glavnina njegove literarne dejavnosti je iz časa med obema vojnama; objaviti, ponatisniti glavnino referata / redko glavnina filma, romana osrednji del, jedroanat. glavni, srednji del kakega organa; glavnina kosti, želodca 3. redko glavarina
  21.      glávnja  -e ž () nar. zahodno veliko (tleče) poleno, navadno na ognjišču ali v peči: glavnja že dogoreva; glavnja je mračno osvetljevala prostor
  22.      glavnjáča  -e ž (á) v stari Jugoslaviji glavni policijski zapor v Beogradu: komunisti še niso pozabili mučenja v glavnjači // ekspr. hud zapor sploh: veliko let je preživel v glavnjačah
  23.      glavnostíčen  -čna -o prid. () elektr. glavnovezen: glavnostični motor
  24.      glavnovézen  -zna -o prid. (ẹ̄) elektr., navadno v zvezi glavnovezni motor elektromotor z zaporednim navitjem za vzbujanje magnetnega polja
  25.      glavobòl  -ôla in glavoból -a m ( ó; ọ̑ ọ̄) bolečine v glavi: večkrat ima glavobol; skrbi mu povzročajo glavobol; zbudil se je s težkim glavobolom; prašek proti glavobolu; pren. pogosti nemiri so povzročali voditeljem hud glavobol

   11.501 11.526 11.551 11.576 11.601 11.626 11.651 11.676 11.701 11.726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA