Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (11.201-11.225)
- garancíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na garancijo; jamstven, poroštven: garancijska izjava / garancijska doba / garancijska popravila strojev / vsak aparat ima tudi garancijski list; za potovanje v nekatere države je potrebno garancijsko pismo pismena izjava iz tuje države, da je obiskovalcu zagotovljena oskrba ♪
- garánje -a s (ȃ) glagolnik od garáti: nič dobrega nima doma, samo garanje; pretegnil se bo od garanja; sit sem že neprestanega garanja ♪
- garánt -a m (ā á) redko porok: kot garant podjetja nastopa občina ♪
- garánten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na garante ali garancijo: garantno pismo / vozilo v garantni dobi garancijski dobi ♪
- garantírati -am dov. in nedov. (ȋ) obvezati se za izpolnitev obljube, dolžnosti; zajamčiti, dati poroštvo: material za proizvodnjo so jim garantirali; ne morejo garantirati, da se jim ne bo nič zgodilo // trg. obvezati se za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi: tovarna garantira (za) svoje izdelke ● ekspr. slabo boš končal, to ti garantiram o tem sem trdno prepričan garantíran -a -o: garantirani izdelki / garantirana preskrba ♪
- gárast -a -o prid. (á) star. hrapav, raskav: garasta koža ♪
- garáški -a -o prid. (á) izredno naporen, težek: garaško delo / garaško življenje // ki gara: garaški kmet garáško prisl.: garaško se zagristi v delo ♪
- garáštvo -a s (ȃ) redko garaško življenje, garanje: sklenil je napraviti konec temu garaštvu ♪
- gárati -am nedov. (ȃ) nar. strgati ščetine, goliti: prašiča so polili z vrelo vodo in ga začeli garati // star. drgniti, guliti: domače platno ga je garalo; žrebe se gara ob drevo ♪
- garáti -ám nedov. (á ȃ) zelo veliko, naporno delati, zlasti fizično: hlapec je garal vse življenje; leta in leta so garali tovarnarjem; vse dni gara na polju; pri tej hiši garajo noč in dan; gara ko (črna) živina / ekspr. v uradu gara za tri ♪
- gárav -a -o prid. (á) star. hrapav, raskav: garava srajca ♪
- garáža -e ž (ȃ) zaprt prostor za shranjevanje motornih vozil: kupiti garažo; spraviti avto, traktor v garažo; etažna, montažna garaža ♪
- garážen -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na garažo: podjetje izdeluje tudi garažna vrata / garažni objekt ima okoli sto garažnih boksov / garažni prostor ♪
- garažíranje -a s (ȋ) glagolnik od garažirati: zimsko garažiranje; problem parkiranja in garažiranja v mestih ♪
- garažírati -am nedov. in dov. (ȋ) shranjevati, imeti vozilo v garaži: garažirati avto / pog. svoj avto garažira kar v veži ♪
- garažíst -a m (ȋ) kdor upravlja garaže ♪
- gárbati -am nedov. (ȃ) pog., ekspr. močno tepsti: garbal ga je s palico po hrbtu ♪
- gárda -e ž (ȃ) 1. izbrana, elitna vojaška enota, zlasti za telesno stražo: služil je v kraljevi gardi / vatikanska vrata straži švicarska garda 2. oborožena skupina, organizirana za obrambo določenega političnega nazora: revolucionarna garda / bela garda protirevolucionarna organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; protirevolucionarna organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji; plava garda protirevolucionarna, z Mihajlovićevim gibanjem povezana organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; rdeča garda oborožene enote proletariata v oktobrski revoluciji in državljanski vojni po njej ♦ zgod. narodna garda v francoski revoluciji ustanovljene oborožene enote pristašev revolucije; iz meščanov sestavljene oborožene enote za ohranitev reda in miru na Slovenskem leta 1848 3. pog. skupina ljudi s sorodno miselnostjo in sorodnimi interesi: garda mladih
pisateljev / ekspr. to je še človek stare garde ♪
- gárdedáma -e ž (ȃ-á) nekdaj spremljevalka mladega dekleta na družabni prireditvi: gardedame so sedele ob steni in opazovale ples svojih varovank; pod nadzorstvom gardedame / šalj. za gardedamo so določili starega strica ♪
- gárden -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na gardo: gardni oficir; gardne enote / nositi gardno uniformo ♪
- gardénija -e ž (ẹ́) vrtn. vrtna ali sobna grmičasta rastlina z belimi dišečimi cveti: v sobi diši po gardenijah ♪
- garderóba -e ž (ọ̑) 1. prostor za shranjevanje obleke, prtljage: oddati plašč v garderobo / kovček je dal v garderobo na postaji v shrambo za prtljago // prostor za preoblačenje; oblačilnica: zraven telovadnice so garderobe in prhe; igralska garderoba; garderoba kopališča 2. oblačila, ki jih kdo ima: ima bogato garderobo; dopolniti poletno garderobo; na potovanju je dežnik nepogrešljiv del osebne garderobe / študentje so si izposodili kostume za igro iz gledališke garderobe; pren., knjiž. metafore so vzete iz ekspresionistične garderobe ♪
- garderóben -bna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na garderobo: garderobna stena / garderobni listek / garderobna omara ♪
- garderobêr -ja m (ȇ) moški, ki dela v garderobi: dobil je službo garderoberja ♦ gled. uslužbenec, ki skrbi za gledališke kostume in pomaga igralcem pri oblačenju ♪
- garderobêrka -e ž (ȇ) ženska, ki dela v garderobi: garderoberka je imela veliko dela ta večer ♦ gled. uslužbenka, ki skrbi za gledališke kostume in pomaga igralkam pri oblačenju ♪
11.076 11.101 11.126 11.151 11.176 11.201 11.226 11.251 11.276 11.301