Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (11.051-11.075)



  1.      gadíšče  -a s (í) redko gadina, gadovina: gad je lezel iz gadišča
  2.      gádji  -a -e prid. () nanašajoč se na gade: gadji pik; gadji strup ∙ bibl. gadja zalega hudobni, ničvredni ljudje; prisl.: po gadje se zvijati; ekspr. po gadje je pihala zelo je bila jezna
  3.      gádnjak  -a m () bot. rastlina z ozkimi, dolgimi listi in živo rumenimi cveti v koških, Scorzonera villosa
  4.      gadolínij  -a m (í) kem. težka kovina rumenkaste barve, element Gd
  5.      gadolóvec  -vca m (ọ̑) kdor lovi gade, kače: spreten gadolovec
  6.      gádov  -a -o prid. (á) nanašajoč se na gade: gadov rep je še migal / gadova mast
  7.      gádovec  -vca m (á) 1. bot. dlakava rastlina z velikimi, sprva rdečimi, kasneje modrimi cveti, Echium vulgare: na njivi se bohotita osat in gadovec 2. pog. vino iz Gadove peči: liter gadovca
  8.      gádovina  -e ž (á) luknja, kraj, kjer so gadje: iskati gadovine
  9.      gádovka  -e ž (á) samica gada
  10.      gádovnat  -a -o prid. (á) redko poln gadov, kač: gadovnati kraji
  11.      gag  tudi geg -a [gêg] m () knjiž. presenetljiv, duhovit domislek, zlasti v filmu: gagi in situacijski dovtipi; film z učinkovitimi originalnimi gagi
  12.      gága  -e ž (ā) zool. velika polarna raca, ki daje zelo dober puh, Somateria mollissima: gnezdišča gag in galebov
  13.      gáganje  -a s (ā) glagolnik od gagati: gaganje rac / dovolj je tega nesmiselnega gaganja
  14.      gagát  -a m () petr. črn, bleščeč premog, iz katerega se izdelujejo okrasni predmeti: okraski iz slonove kosti in gagata
  15.      gagáten  -tna -o prid. () 1. petr. ki je iz gagata: gagatni okrasek 2. črn in bleščeč se kot gagat: gagatne zenice so se ji lesketale
  16.      gágati  -am nedov. (ā) 1. oglašati se z glasom ga: gos, raca gaga // pog., slabš. govoriti, pripovedovati: kar naprej nekaj gaga 2. ekspr. utapljati se, dušiti se: neizkušeni plavalci so gagali v globoki vodi / gagajo od vročine; pren. gagajo v dolgovih // zelo slabo živeti: v internaciji so vsi gagali / to bo še gagal, preden bo vse uredil; žarg. pred tem izpitom boš pa še krepko gagal se boš moral zelo učiti, študirati gagajóč -a -e: gosi so se gagajoč razkropile
  17.      gágica  -e ž (ā) ljubk. mlada raca ali gos: gagice so čofotale po vodi
  18.      gagljáti  -ám nedov.) narahlo gagati: gosi gagljajo
  19.      gágniti  -em dov.) 1. oglasiti se z glasom ga: gos je jezno gagnila // oglasiti se z neartikuliranim glasom: gluhonemi je v grozi pošastno gagnil / nizko še gagniti ni utegnil, takoj je bilo po njem oglasiti se, spregovoriti 2. nizko umreti: do takrat lahko že vsi gagnemo / gagnil bom od žeje
  20.      gáj  -a m (ā) redek, negovan gozd: brezov, hrastov gaj; mediteranski gaji borovcev / oljčni gaji // pesn. gozd: senčni, tihotni gaj / ptiči so peli, da je odmeval log in gaj
  21.      gájba  -e ž () 1. zaboj iz lesenih letev, navadno za sadje ali zelenjavo: zbijati gajbe; krompir so zložili v gajbe / kupil je gajbo grozdja 2. star. (ptičja) kletka: ptica se še ni privadila gajbe 3. ekspr. tesen, zaprt prostor: vratar je tičal v stekleni gajbi ob stopnišču
  22.      gájbica  -e ž () manjšalnica od gajba: naložiti gajbice na tovornjak; gajbica za sadje / petje kanarčka v gajbici
  23.      gájda  -e ž () nav. mn., zlasti v srbskem in hrvatskem okolju ljudsko glasbilo, sestavljeno iz piščali in meha: igrati, piskati na gajde; veseli glasovi gajd
  24.      gajéta  -e ž (ẹ̑) navt. večji dalmatinski ribiški čoln z enim jamborom
  25.      gájica  -e ž () črkopis, ki se rabi pri Hrvatih in Slovencih: bohoričico je spodrinila gajica; pisati v gajici

   10.926 10.951 10.976 11.001 11.026 11.051 11.076 11.101 11.126 11.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA