Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (1.101-1.125)



  1.      anakreóntski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na anakreontike ali anakreontiko: anakreontska motivika; anakreontska pesem
  2.      anakrúza  -e ž () lit. nepoudarjeni zlog pred prvo stopico v verzu: troheji z anakruzo
  3.      análen  -lna -o prid. () nanašajoč se na anus: analna odprtina
  4.      analfabét  -a m (ẹ̑) kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek: njegov ded je analfabet; število analfabetov pada // slabš. kdor se na kako stroko slabo spozna, nevednež: v politiki je popoln analfabet; tehnični analfabet
  5.      analfabetízem  -zma m () neznanje branja in pisanja; nepismenost: odpraviti analfabetizem; boj proti analfabetizmu // slabš. nevednost v kaki stroki: politični analfabetizem
  6.      analfabétski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od analfabet: analfabetski tečaj
  7.      analgétik  -a m (ẹ́) farm. zdravilo proti bolečinam: sintetični analgetiki
  8.      análi  -ov m mn. () zapisi pomembnejših dogodkov po letih, letopis: društveni anali; anali slovenske kulture / to je zapisano v starih analih; pren. ta koncert bo prišel v anale našega glasbenega življenja
  9.      analíst  -a m () knjiž. pisec analov, letopisec: kronisti in analisti; te vire so uporabljali mnogi poznejši analisti
  10.      analístičen  -čna -o prid. (í) knjiž. nanašajoč se na anale: analistična pripoved
  11.      analítičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na analizo: analitični postopek / analitični oris književnega dela; analitična kritika; analitično reševanje problemov / sklepali so po analitičnih podatkih; analitična ocena delovnih mest / vodja analitičnega odseka; analitična služba podjetja ◊ kem. analitična kemija kemija, ki se ukvarja z ugotavljanjem elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; lit. analitična drama drama, ki stopnjema razkriva posledice dejanja, izvršenega že nekoč prej; mat. analitična geometrija geometrija, ki temelji na koordinatnih sistemih; teh. analitična tehtnica tehtnica, ki omogoča tehtanje do 0,0001 g natančno
  12.      analítik  -a m (í) kdor analizira: literarni zgodovinar je predvsem analitik; globok, hladen, izrazit analitik; analitik družbe, življenja; ekonomist analitik; posli analitika in planerja / kemik analitik
  13.      analítika  -e ž (í) nauk ali teorija o analizi: poglavje iz analitike / analitika in statistična služba podjetja
  14.      analítski  -a -o prid. () nanašajoč se na analizo: analitska metoda / analitska ocena delovnih mest / uvedli so analitsko službo / analitska kemija
  15.      analíza  -e ž () ugotavljanje sestavnih delov česa, razčlenjevanje: analiza kaže, potrjuje; delati, izvesti, podati analizo; ne bomo se spuščali v analizo problema; izčrpna, kritična, podrobna analiza; analiza cen, krvi; prehod od analize k sintezi / ekonomska, psihološka analiza; znanstvena analiza ♦ fiz. spektralna analiza določevanje snovi s pomočjo spektrov; kem. (kemična) analiza ugotavljanje elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; kvalitativna, kvantitativna analiza; lingv. besedna analiza opredeljevanje, opredelitev besede glede na besedno vrsto in obliko; stavčna analiza; mat. funkcionalna analiza matematika, ki se ukvarja s funkcijami // temeljit, izčrpen pregled; presoja, ocena: v delu podaja pisatelj analizo meščanske družbe; analiza dobe in okolja; analiza tržišča je dala zadovoljive rezultate
  16.      analizátor  -ja m () 1. analitik: bil je analizator tedanje meščanske družbe; globok analizator // šah. kdor razčlenjuje partije, poteze, pozicije: moštvo je imelo pri dvoboju na razpolago pet analizatorjev 2. teh. naprava za analiziranje: analizator plinov; analizator zvoka ◊ mat. diferencialni analizator naprava za reševanje diferencialnih enačb
  17.      analízen  -zna -o prid. () nanašajoč se na analizo: analizni podatki o vinu ♦ teh. analizna tehtnica analitična
  18.      analizíranje  -a s () glagolnik od analizirati: kritično analiziranje vzgojne prakse; težnja po analiziranju
  19.      analizírati  -am nedov. in dov. () delati analizo, razčlenjevati: analizirati gospodarske razmere; kreditne zahteve podjetij bodo banke vsestransko analizirale / pravilno analizirati položaj presojati, ocenjevatikem. analizirati ugotavljati elemente ali atomske skupine v spojinah ali zmeseh; lingv. analizirati stavek; šah. analizirati potezo, pozicijo
  20.      analógen  -gna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na analogijo, podoben: analogen pojav, razvoj; moje stališče je analogno njegovemu / analogno sklepanje sklepanje po analogijibiol. analogni organi po funkciji podobni organi različnega nastanka in zgradbe
  21.      analógičen  -čna -o prid. (ọ́) analogen: analogični zaključki
  22.      analogíja  -e ž () pojav, ki postane zaradi sorodnih, vzporednih vzrokov (skoraj) enak drugemu pojavu: problemi v znanosti imajo analogije tudi v umetnosti; iskati, najti analogije / medsebojna, očitna analogija; nastati, razlagati si, sklepati po analogiji ♦ lingv. uravnava jezikovne prvine po podobnem vzorcu, nalika
  23.      analógnost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost analognega, podobnost: analognost literarnih procesov
  24.      análogon  -a m () knjiž. analogen, podoben pojav ali predmet: knjiga naj bi bila analogon jubilejnemu zborniku
  25.      anamnéstičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na anamnezo: bolnikovi anamnestični podatki / anamnestični podatki o obtožencu

   976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA