Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (10.526-10.550)
- fízioterapíja -e ž (ȋ-ȋ) zdravljenje s fizikalnimi sredstvi, zlasti z električnim tokom, masažo, vodo: inštitut za fizioterapijo; na polikliniki so odprli oddelek za fizioterapijo ♪
- fízkultúra -e ž (ȋ-ȗ) pog. telesna kultura: gojiti fizkulturo; delovati na področju fizkulture // telesna vzgoja, šport, telovadba: v šoli je imel od vseh predmetov najrajši fizkulturo; rad se ukvarja s fizkulturo ♪
- fízkultúrnica -e ž (ȋ-ȗ) pog. športnica, telovadkinja: mlada, navdušena fizkulturnica ♪
- fižólar -ja m (ọ̑) zool. hrošč, katerega ličinka uničuje fižolova zrna, Laria rufimana ♪
- fižólast -a -o prid. (ọ̑) podoben fižolu: človeške ledvice imajo značilno fižolasto obliko ♪
- fižólčkati -am in fižólčkati se -am se [u̯č] nedov. (ọ̑) etn. igrati s fižolom, zlasti špano ♪
- fižolíca -e ž (í) nizki fižol z drobnimi belimi ali rumenkastimi zrni: med vojno smo velikokrat jedli fižolico ♪
- fižólkati -am in fižólkati se -am se [u̯k] nedov. (ọ̑) etn. igrati s fižolom, zlasti špano: po cele večere sta fižolkala ali pa kvartala; otroci fižolkajo ♪
- fižólovica -e ž (ọ̑) nar. vzhodno fižolova juha: Ravnokar je pokosil skledo fižolovice (K. Meško) ♪
- fižolovína in fižólovina -e ž (í; ọ̑) fižolova slama: fižolovina je bila vsa prepletena ♪
- fižólovka -e ž (ọ̑) 1. tanjši kol, okrog katerega se ovija visoki fižol: prisekati fižolovko; stožec zloženih fižolovk na njivi; ženska, dolga kot fižolovka 2. fižolova slama: zgrabiti fižolovko na kup; posušena fižolovka 3. voda, v kateri se je kuhal fižol: zaliti s fižolovko / pog. krožnik fižolovke fižolove juhe ♪
- flacianízem -zma m (ȋ) skrajna smer protestantizma, imenovana po Flaciusu: flacianizem je prodiral tudi na Slovensko ♪
- flacijánstvo -a s (ȃ) flacianizem: bil je vnet zagovornik flacijanstva ♪
- flafòt -ôta m (ȍ ó) šum, ki nastane pri mahanju s perutmi, zlasti velikimi: niti najmanjšega flafota nisem slišal, ko je sova odletela ♪
- flafotáti -ám nedov. (á ȃ) slišno mahati s perutmi, zlasti velikimi: slišal sem flafotati veliko ptico / fantom so flafotale odpete srajce plapolale, vihrale ♪
- flagelánt -a m (ā á) pripadnik srednjeveške verske sekte, ki propagira bičanje samega sebe; bičar: sprevod flagelantov ♪
- flagelántski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na flagelante; bičarski: flagelantska sekta ♪
- flagelántstvo -a s (ā) srednjeveška verska sekta, ki propagira bičanje samega sebe; bičarstvo ♪
- flagelát -a m (ȃ) nav. mn., bot., zool. enoceličar, ki se giblje z bičkom; bičkar: povzročitelj spalne bolezni spada med flagelate ♪
- flageolet gl. flažolet ♪
- flagránten -tna -o prid. (ȃ) knjiž., ekspr. zelo očiten, jasen: flagrantna kršitev suverenih pravic dežele; sklepi so v flagrantnem nasprotju s pravico ljudstva do neodvisnosti ♪
- flájcka -e ž (ȃ) nar., slabš. vlačuga, prostitutka: Zdaj bo tudi ta flajcka dobila moža (I. Koprivec) ♪
- flájdra -e ž (ȃ) slabš. vlačuga, prostitutka: spečal se je s to flajdro / kot psovka fej, flajdra ♪
- flájer -ja m (á) tekst. predilni stroj za raztezanje, dvojenje in sukanje stenja ♪
- flám -a m (ȃ) pog. meso s trebuha živali, zlasti goveda in prašiča; potrebušina: svinjski flam; kos flama za juho ♪
10.401 10.426 10.451 10.476 10.501 10.526 10.551 10.576 10.601 10.626