Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (10.401-10.425)
- fiksácija -e ž (á) 1. knjiž. trdna namestitev, pritrditev: fiksacija jezika pri umetnem dihanju; fiksacija zobne krone 2. psih. kar se je vtisnilo v človekovo zavest oziroma podzavest ali se je ustalilo v obnašanju: človek, ki ga je v življenju komaj poznal, mu je postal po smrti fiksacija // končni proces v nastajanju navade ♪
- fiksacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od fiksacija: fiksacijska naprava ♪
- fíksati -am nedov. (ȋ) 1. nižje pog. nadlegovati razburjati koga z neupravičenimi zahtevami, ukazi: že cel dan me fiksa 2. žarg., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: to smo ga fiksali fíksati se žarg. vbrizgavati si, jemati mamila: že dalj časa se fiksa ♪
- fiksatív -a m (ȋ) um. snov za površinsko utrditev, zaščito barvne plasti: mešal se je vonj fiksativa in oljne barve ♪
- fiksátor -ja m (ȃ) kozm. snov, ki se dodaja parfumom za zaviranje izhlapevanja: izdelovanje fiksatorjev za parfumska olja ♪
- fiksíranje -a s (ȋ) glagolnik od fiksirati1: fiksiranje končnega cilja v programu; zakonsko fiksiranje pravic in dolžnosti državljanov / slika mu je umetniško fiksiranje dojmov / s fiksiranjem odstranjevati ostanke srebrovih soli ♪
- fiksírati 1 -am dov. in nedov. (ȋ) 1. trdno namestiti kaj v določenem položaju ali na določenem mestu, pritrditi: fiksirati anteno; fiksirati reflektorje // trdno določiti: fiksirati datum ekskurzije; fiksirati pozicijo kamer / publ.: v pogodbi fiksirati minimalne mezde; fiksirati naloge inšpekcije 2. knjiž. določiti čemu dokončno podobo, zlasti v umetniški dejavnosti: portretist fiksira gib; režiser je fiksiral situacijo 3. nedov., pog. napeto, nepremično gledati koga: fiksirati sogovornika; ostro ga je fiksiral in tehtal 4. fot. kemično odstraniti za svetlobo občutljivo snov z neosvetljenih delov filma: fiksirati film / fiksirati fotografijo 5. biol., kem. kemično obdelati kaj, da se ohrani v določenem stanju: fiksirati preparat; fiksirati s formalinom ◊ gled. fiksirati besedilo dokončno pripraviti, obdelati ga za uprizoritev; med. fiksirati zlomljeni ud z oporami ga
napraviti negibljivega; šah. fiksirati kmeta preprečiti mu napredovanje; tekst. fiksirati tkanino s toplotnim ali kemičnim postopkom doseči, da se tkanina pri nadaljnji predelavi ne krči ali razteza; um. fiksirati barvo površinsko utrditi, zaščititi barvno plast fiksíran -a -o: dajatve so bile fiksirane v urbarjih; nezadostno fiksirane meje / fiksirani pojmi ustaljeni ♪
- fiksírati 2 -am nedov. (ȋ) nižje pog. nadlegovati koga z neupravičenimi zahtevami, ukazi: večkrat sitnari in fiksira otroke ♪
- fíkslávdon medm. (ȋ-ȃ) nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: fikslavdon, ali bo kaj ali ne bo nič; tako bo, kot sem rekel, fikslavdon ♪
- filantróp -a m (ọ̑) knjiž. kdor ljubi ljudi in jim rad pomaga, človekoljub: on je velik filantrop; prizadevanja filantropov ♪
- filantrópičen -čna -o prid. (ọ́) filantropski: filantropično dejanje / filantropične ideje ♪
- filantropíja -e ž (ȋ) ljubezen do ljudi in pripravljenost pomagati jim, človekoljubje: ne zadošča le filantropija, potrebni so socialni zakoni; zlagana filantropija ♪
- filantropízem -zma m (ȋ) ped. prosvetljenska pedagoška smer, ki temelji na Rousseaujevi ideji, da mora biti vzgoja v skladu z otrokovo naravo: pristaš filantropizma ♪
- filantrópski -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na filantropijo, človekoljuben: filantropski socialni čut 2. nanašajoč se na filantropizem: filantropski pedagogi ♪
- filatelíja -e ž (ȋ) zbiranje in proučevanje (poštnih) znamk: filatelija mu je v zabavo ♪
- filatelíst -a m (ȋ) kdor se ukvarja s filatelijo: sestanek filatelistov ♪
- filatelístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na filateliste ali filatelijo: filatelistično društvo / filatelistična razstava, zbirka ♪
- filatelístka -e ž (ȋ) ženska, ki se ukvarja s filatelijo: je navdušena filatelistka ♪
- fíldžan in fildžán -a m (ȋ; ȃ) v orientalskem okolju skodelica brez roča za turško kavo: pladenj z džezvo in fildžani / popil je še četrti fildžan ♪
- filharmóničen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na filharmonike ali filharmonijo: filharmonični orkester, zbor / filharmonična dvorana / filharmonično društvo nekdaj društvo, ki goji in pospešuje glasbo ♪
- filharmoníja -e ž (ȋ) ustanova, ki se ukvarja z orkestralnim in zborovskim izvajanjem simfonične glasbe: član filharmonije; gostoval bo orkester krakovske filharmonije / slavnostni koncert newyorške filharmonije / Slovenska filharmonija // poslopje te ustanove: zvečer bo v filharmoniji koncert ♪
- filharmónik -a m (ọ́) član filharmonije: gostovanje dunajskih filharmonikov ♪
- filiácija -e ž (á) knjiž. medsebojna odvisnost pojavov, zlasti glede na izvor: študija o starih rokopisih, zlasti o njihovi filiaciji; zgodovina filiacij ♪
- filiála -e ž (ȃ) enota, organizacijsko ločena od glavnega sedeža delovne organizacije, s precej samostojnim poslovanjem, podružnica: obe glavni ustanovi za raziskovanje Jadrana imata filialo v Dubrovniku; poštna filiala ♪
- filiálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na filialo: filialno trgovsko podjetje ◊ biol. filialna generacija vsaka od generacij potomcev roditeljske generacije ♪
10.276 10.301 10.326 10.351 10.376 10.401 10.426 10.451 10.476 10.501