Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (951-975)



  1.      bíkar  -ja m () pastir, skrbnik bikov: služil je za bikarja
  2.      bikobórec  -rca m (ọ̑) zlasti v španskem okolju kdor se javno v areni bori z bikom: bikoborci v slikovitih nošah
  3.      bikobórski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bikoborce ali bikoborbo: bikoborska parada; bikoborsko oblačilo / bikoborska arena
  4.      bíkóničen  -čna -o prid. (-ọ́) arheol. ki ima obliko dvojnega stožca: bikonična vaza
  5.      bíkonkáven  -vna -o prid. (-) fiz. vbočen na obeh straneh: bikonkavna leča
  6.      bíkonkávnost  -i ž (-) fiz. vbočenost na obeh straneh: bikonkavnost leče
  7.      bíkonvéksen  -sna -o prid. (-ẹ̑) fiz. izbočen na obeh straneh: bikonveksna leča
  8.      bíkonvéksnost  -i ž (-ẹ̑) fiz. izbočenost na obeh straneh: bikonveksnost leče, profila
  9.      bikoréjec  -jca m (ẹ̑) kdor vzreja plemenske bike: živinorejci in bikorejci
  10.      bíkov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na bike: bikova koža / človek z bikovim vratom bikovskim
  11.      bíkovica  -e ž (í) bikovka: dobiti jih z bikovico po hrbtu
  12.      bikovína  in bíkovina -e ž (í; í) bikovo meso: žilava bikovina
  13.      bílabiálen  -lna -o prid. (-) lingv. ki se tvori z obema ustnicama, dvoustničen: bilabialni soglasnik
  14.      bilijónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bilijon: v astronomiji računajo z bilijonskimi številkami / bilijonski delec celote
  15.      biljardíst  -a m () kdor igra biljard: slovel je kot eden najboljših biljardistov
  16.      bílo  -a s (í) 1. raba peša utrip, bitje, pulz: zastrupljenec ima hitro bilo / potipal je bolniku bilo 2. priprava za bitje, udarjanje: tolči po bilu; ura z bilom / električno bilo zvočna signalna napravatekst. del statev, ki z grebenom pribija votek k že stkanemu blagu
  17.      bíncati  -am nedov. () nar. vzhodno pobrcavati, brcati: dojenček živahno binca z nogami; konj binca / sedel je na veji in bincal z nogami bingljal
  18.      bínkošti  -i ž mn. () v krščanstvu praznik, petdeseti dan po veliki noči: za binkošti je prišel domov; o binkoštih gre rž v klasje
  19.      biocenóza  -e ž (ọ̑) biol. skupnost različnih živalskih in rastlinskih vrst, ki živijo na določenem prostoru v enakih življenjskih razmerah, združba: biocenoza se v svojem biotopu ugodno razvija
  20.      bíogeografíja  -e ž (-) veda o geografski razširjenosti organizmov
  21.      biológičen  -čna -o prid. (ọ́) star. biološki: biologična reakcija
  22.      biologíja  -e ž () veda o življenju organizmov: razvoj biologije; molekularna biologija; biologija človeka, morja / profesor biologije
  23.      biológinja  -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za biologijo
  24.      biologízem  -zma m () biol. prenašanje bioloških zakonitosti in metod na druga področja: pretiran biologizem sili k podcenjevanju vloge dela pri nastanku človeka; biologizem so vnesli v psihologijo naravoslovci
  25.      biolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na življenje organizmov: biološki učinek rentgenskih žarkov; oslabljena biološka odpornost ljudi; biološka potreba; biološko ravnotežje / biološka vrednost beljakovin // nanašajoč se na biologe ali biologijo: biološki inštitut; varuh biološke zbirke / Biološki vestnik biolóško prisl.: posledice utegnejo biološko prizadeti prihodnje generacije; biološko primerna hrana

   826 851 876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA