Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (876-900)

876.      beloglàv  in belogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima belo glavo: mlada beloglava mačka / beloglav deček svetlolas; beloglav starec sivolas ♦ zool. beloglavi jastreb ♪
877.      beloglávec  -vca m (ȃ) nav. slabš. kdor ima bele, svetle lase: tisti beloglavec mi ni nič všeč ♪
878.      beloglávka  -e ž (ȃ) ženska, ki ima bele, svetle lase: modrooka beloglavka ♪
879.      belogrív  -a -o prid. (ȋ ȋ) ki ima belo grivo: belogriv konj; pren. belogrivi morski valovi ♪
880.      belogrúd  -a -o prid. (ȗ ū) pesn. ki ima bele grudi: belogrudo dekle / belogrudi labodi ♪
881.      belohláčnik  -a m (ȃ) ekspr. kdor nosi bele hlače: mali belohlačniki ♪
882.      belokóžec  -žca m (ọ̑) človek bele rase; belec: bila sta edina belokožca na otoku ♪
883.      belolíčen  -čna -o prid. (ȋ ȋ) ki ima bela lica: belolične deklice ♪
884.      belorítka  -e ž (ȋ) nar. ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu; kupčar ♪
885.      bélša  -e [u̯š] ž (ẹ̑) nar. zahodno belkasta krava ♪
886.      bencinométer  -tra m (ẹ̄) teh. priprava, ki kaže količino bencina v rezervoarju ali toka bencina v ceveh: vgraditi nov bencinometer ♪
887.      benediktínka  -e ž (ȋ) 1. redovnica reda sv. Benedikta: samostan benediktink / šolala se je pri benediktinkah 2. nar. zdravilna rastlina z rumenkastimi cveti in trnato nazobčanimi listi; žegnana kopriva: rano je umila z vodo benediktinke ♪
888.      benéškoslovénski  -a -o prid. (ẹ̑-ẹ́) nanašajoč se na Beneške Slovence ali Beneško Slovenijo: beneškoslovenska govorica; beneškoslovenska manjšina ♪
889.      bentál  in béntal -a m (ȃ; ẹ̑) biol. morsko ali jezersko dno kot življenjski prostor organizmov: značilnosti živali v bentalu ♪
890.      benzénov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na benzen: benzenovi derivati; benzenov obroč geometrična oblika medsebojne povezave šestih ogljikovih atomov v molekuli benzena ♪
891.      beráček  -čka m (á) otrok, ki prosi, pobira miloščino: razcapan beraček ♪
892.      beráčenje  -a s (á) glagolnik od beračiti: preživljal se je z beračenjem / zoprno ji je njegovo beračenje za ljubezen ♪
893.      beračíca  -e ž (í) ženska oblika od berač¹: ob cerkvenem zidu so sedeli berači in beračice / z beračico se ne boš ženil ♪
894.      beračíja  -e ž (ȋ) ekspr. 1. majhno, revno premoženje: nakladala je na voz svojo beračijo / priženiti se na beračijo 2. redko beračenje: biti obsojen zaradi beračije 3. redko zelo revni ljudje: za delo je najemal viničarsko beračijo ♪
895.      beráčiti  -im nedov. (á ȃ) 1. prositi, pobirati miloščino: delat pojdi, namesto da beračiš; beračiti od hiše do hiše; na stara leta je beračil 2. ekspr. ponižno prositi, prosjačiti: ne bom beračil za službo / beračiti za ljubezen ♪
896.      beračón  -a m (ọ̑) slabš. berač¹: raztrgan beračon / ne boš vzela tega beračona ♪
897.      beráški  -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na berače: a) beraška malha ∙ priti na beraško palico popolnoma obubožati; spravil jih je na beraško palico povzročil je, da so izgubili vse premoženje b) bogatin ni maral v hišo beraške neveste / beraški pogreb ♦ rel. beraški red samostanski red, ki se odpoveduje vsakemu premoženju 2. ekspr. po materialni vrednosti nezadosten: garal jim je za beraško plačo / taka beraška večerja ♪
898.      beráštvo  -a s (ȃ) ekspr. velika revščina: živeti v beraštvu; pren. kulturno beraštvo ♪
899.      berbêrec  -rca m (ȇ) vet. konj severnoafriške pasme, po telesnih oblikah podoben arabcu ♪
900.      bêrda  -e ž (ȇ) muz. največja, kontrabasovska tamburica: tamburaški orkester ima dve berdi ♪

   751 776 801 826 851 876 901 926 951 976