Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (8.601-8.625)



  1.      kategoríja  -e ž () 1. navadno s prilastkom kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti; skupina, vrsta, razred: beseda pripada določeni pojmovni kategoriji; velikostne kategorije lesnih obratov; pomembnost kategorije delovnega mesta za velikost pokojnine / deliti probleme na kategorije / publ., z oslabljenim pomenom uvrščati se v kategorijo malih narodov med male narode / publ. organizacija združuje napredne elemente iz vseh socialnih kategorij plasti / ceste iste kategorije 2. knjiž., s prilastkom osnovni pojem na kakem področju: pravo je družbena kategorija; proučevati literarne kategorije; prodajna cena proizvoda kot ekonomska kategorija / publ.: nacionalna in državna pripadnost nista enakovredni kategoriji pojma; stare kategorije mišljenja načini 3. filoz. pojem, ki izraža najsplošnejšo lastnost vse stvarnosti: sistem kategorij / Aristotelove kategorije ● publ. postali so narod druge kategorije nepomemben, nevpliven narod; publ. pesnik tretje kategorije slab, nepomemben; publ. on je človek zunaj vsake kategorije čustev popolnoma brez čustevavt. kategorija razvrstitev motornih vozil in delovnih strojev glede na skupno dovoljeno težo; vozniško dovoljenje za motorna vozila B kategorije za osebne avtomobile, delovne stroje z lastnim motorjem in tovorna motorna vozila z največjo dovoljeno težo 3.500 kg; biol. sistematska kategorija rastlinstva in živalstva enota v sistemu rastlinstva in živalstva glede na določeno lastnost ali razvojno stopnjo; gost. kategorija mesto v razvrstitvi objektov glede na kakovost in obseg storitev; lingv. kategorija oblikovna, skladenjska in pomenska določenost jezikovnega gradiva; šah. kategorija mesto v razvrstitvi nemojstrov glede na dosežene rezultate na prvenstvenih tekmovanjih; šport. kategorija razvrstitev motornih koles in osebnih avtomobilov glede na delovno prostornino motorja; mesto v razvrstitvi težkoatletov glede na telesno težo; lahka kategorija
  2.      kategoríjski  -a -o prid. () nanašajoč se na kategorija 1: kategorijske oznake / kategorijska razdelitev igralcev ♦ šport. doseči kategorijski rekord v razredu prikolic
  3.      kategorizácija  -e ž (á) razvrščanje v kategorije: kategorizacija delavcev po kvalifikaciji; kategorizacija stanovanj, šol, zemljišč; odlok o kategorizaciji / izvršiti kategorizacijo
  4.      kategorizíranje  -a s () glagolnik od kategorizirati: kategoriziranje tekmovalcev / izvesti, opraviti kategoriziranje
  5.      kategorizírati  -am dov. in nedov. () razvrstiti v kategorije: kategorizirati ceste; kategorizirati šole po številu oddelkov / kategorizirati odgovore v konkretne in splošne razvrščati, deliti; publ. ni mogoče ene fakultete kategorizirati za pomembnejšo od druge imeti za, šteti za kategorizíran -a -o: kategorizirane ceste; nižje kategorizirana delovna mesta
  6.      katehét  -a m (ẹ̑) rel. kdor poučuje verouk, zlasti duhovnik, veroučitelj: zborovanje katehetov / dobiti mladega duhovnika za kateheta
  7.      katehétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na katehetiko ali katehezo: katehetični obrazci; prevod katehetičnih besedil / katehetična razlaga zakramenta
  8.      kateksohén  prisl. (ẹ̑) knjiž., zapostavljeni prilastek v pravem pomenu besede, v najvišji stopnji: to je znanost kateksohen
  9.      katión  -a m (ọ̑) fiz. pozitivno naelektren ion: soli v vodni raztopini razpadejo na anione in katione; vodikovi kationi
  10.      katólištvo  -a s (ọ̑) 1. krščanska vera, ki priznava papeža za vrhovnega poglavarja: katolištvo in pravoslavje / katolištvo posamezne pokrajine 2. nazor, ideologija, ki temelji na katoliški veri: njegovo katolištvo je upadalo / katolištvo literarnega dela
  11.      kátrca  -e ž () pog. tip francoskega osebnega avtomobila znamke Renault: kupiti si katrco
  12.      kavalír  -ja m (í) 1. moški plemenitih lastnosti in uglajenega vedenja: je velik kavalir; ravnal je kot pravi kavalir / bodi kavalir in odstopi svoj prostor // nav. ekspr. oboževalec, spremljevalec ženske, zlasti na družabni prireditvi: na ples je šla brez kavalirja / ima že drugega kavalirja / ti bom jaz za kavalirja 2. zastar. plemič, vitez: srednjeveški kavalirji
  13.      kavatína  -e ž () muz., v 18. in 19. stoletju kratka, preprosta pesem brez ponavljanja besed, stavkov, zlasti v operi: arije in kavatine
  14.      kávboj  -a m () v ameriškem okolju pastir na konju: skupina kavbojev / služil je za kavboja // tak pastir kot junak pustolovskih filmov, povesti o Divjem zahodu: kavboj in šerif / otroci se igrajo indijance in kavboje
  15.      kávčukast  -a -o prid. () gumijast: kavčukasta obloga / ekspr. kavčukaste ustnice
  16.      káven  -vna -o prid. () nanašajoč se na kavo: kavna usedlina / kavni nadomestek pražena zrna ječmena, rži / jopica kavne barve / pili so kavni liker; kavna torta / kavni mlinček mlinček za kavo; dobila je kavni servis / dodaj kavno žličko paprike količino male žličke
  17.      kávka 2 -e ž () redko nerazločno napisana črka; čačka: tistih njegovih kavk ne znam prebrati
  18.      kávkanje  -a s () glagolnik od kavkati: kavkanje vran
  19.      kavkáški  -a -o prid. () nanašajoč se na Kavkaz: kavkaški narodi / kavkaški tobak ♦ bot. kavkaška jelka visoko parkovno drevo, po izvoru s Kavkaza, Abies nordmanniana; zool. kavkaška čebela čebela sive barve, Apis mellifera caucasica
  20.      kávkati  -am nedov. () redko krakati: kavke kavkajo
  21.      kavkljáti  -ám nedov.) nar. gorenjsko nadlegovati, vsiljevati se: dolgo ga je kavkljal
  22.      kávla  -e ž () nar. dolenjsko rumena koleraba: saditi kavlo
  23.      kávljast  -a -o prid. (á) podoben kavlju: ima ostre zobe in kavljast kljun / kavljasta oblika
  24.      kávnat  -a -o prid. () ekspr. po barvi podoben kavi: ima kavnate lase / kavnata barva
  25.      kávnik  -a m () gastr. posoda za serviranje kave: iz kavnika naliti v skodelice; porcelanast kavnik

   8.476 8.501 8.526 8.551 8.576 8.601 8.626 8.651 8.676 8.701  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA