Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (8.401-8.425)


  1.      kampíranje  tudi campíranje -a [druga oblika kam- in kem-] s (ȋ) glagolnik od kampirati: v gozdičku so uredili prostor za kampiranje; taksa za kampiranje ♪
  2.      kampírati  -am tudi campírati -am [druga oblika kam- in kem-] nedov. (ȋ) pog. bivati, živeti v kampu: ni stanoval v hotelu, raje je kampiral; kampirati na morski obali / ob robu gozda kampirajo vojaki taborijo ♪
  3.      kampíst  tudi campíst -a [druga oblika kam- in kem-] m (ȋ) pog. kdor biva, živi v kampu: šotori kampistov ♪
  4.      kámpo  -a m (ȃ) žarg., zlasti v italijanskem okolju (koncentracijsko) taborišče: v kampo je prišel nov komandant ♪
  5.      kámra  -e ž (ȃ) 1. nar. manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje: po majavih stopnicah se je šlo v kamro; v kamri ima lepo skrinjo 2. pog., ekspr. soba, navadno manjša: živi v podstrešni kamri 3. nar. vzhodno shramba ♪
  6.      kámrica  -e ž (ȃ) nav. ekspr. manjšalnica od kamra: spala je v kamrici poleg izbe; svetla, tesna kamrica / podstrešna kamrica ♪
  7.      kamrík  -a m (ȋ) tekst. bombažna tkanina v platneni vezavi: blazina iz kamrika ♪
  8.      kamríkast  -a -o prid. (ȋ) tekst. ki je iz kamrika: oblečena je v kamrikasto krilo ♪
  9.      kamufláža  -e ž (ȃ) voj. zakrivanje vojakov, vojaških objektov, navadno s prilagoditvijo okolici: dobra kamuflaža; kamuflaža bunkerja / narediti kamuflažo / za kamuflažo so jamo prekrili z vejevjem; pren., ekspr. ukvarjal se je s tihotapstvom, delavnico je imel le za kamuflažo // priprava, sredstvo za to: odstraniti z vozil kamuflažo ♪
  10.      kamuflážen  -žna -o prid. (ȃ) voj. ki je za kamufliranje: kamuflažna barva / topove so prekrili s kamuflažnimi mrežami / kamuflažno govorjenje ♪
  11.      kamuflíranje  -a s (ȋ) glagolnik od kamuflirati: takoj so začeli s kamufliranjem položajev / to govorjenje je samo kamufliranje pravih namenov ♪
  12.      kanál  -a m (ȃ) 1. cevast prostor pod zemljo za odvajanje odplak, vode od padavin: narediti kanal; betonski kanal; čiščenje kanala; smrad iz kanalov; izkopati zemljo za kanal / odtočni, odvodni, zbirni kanal / obcestni kanal obcestni jarek // cevast prostor, skozi katerega kaj prehaja ali se povezuje: odmašiti kanal / dimni, zračni kanal 2. v zemljo narejena široka vdolbina za dovajanje, odvajanje vode: kanal povezuje reki / dovodni, namakalni kanal; kanal za izsuševanje / plovni kanal // morje med bližnjima deloma kopnega: otok loči od celine globok kanal / morski kanal 3. elektr. frekvenčno območje, po katerem oddaja določena postaja svoje signale: centrala ima več kanalov / žarg. ta kanal se je pokvaril, ne dela / komunikacijski kanal // položaj kanalnega preklopnika, ki omogoča televizijskemu sprejemniku sprejem določenih kanalov: vključiti tretji kanal; preiti s petega na šesti kanal 4. ekspr. način prenašanja, posredovanja, navadno česa tajnega, nedovoljenega: niso mogli odkriti kanala, po katerem so prihajale vesti; skriti kanali / organizirati kanal za ilegalno literaturo / poročila so dobivali po kanalih / vohunski kanali ◊ aer. vetrovni kanal vetrovnik; anat. kanal cevasti del organa, po katerem kaj prehaja ali se pretaka; hrbtenični kanal ki poteka skozi vretenca hrbtenice; nosni, sečni kanal; strojn. izpušni kanal v glavi valja za odvajanje plinov iz zgorevalnega prostora; teh. kanal prostor med loputami turbine ♪
  13.      kanálščina  -e ž (ȃ) pristojbina za uporabo kanalizacije: plačevati, pobirati kanalščino ♪
  14.      kanát  -a m (ȃ) zlasti pri Mongolih, nekdaj področje, na katerem ima oblast kan ♪
  15.      káncler  -ja m (á) 1. v nekaterih državah ministrski predsednik: kancler je obiskal več držav; avstrijski, nemški kancler / zvezni kancler // visok dostojanstvenik, ki vodi navadno najvišjo državno pisarno: vladni kancler / univerzitetni kancler 2. zgod. najvišji dvorni uradnik, ki pripravlja javne listine: cesarski kancler / dvorni kancler ◊ rel. duhovnik na škofijskem ordinariatu, ki sprejema vloge, ureja akte ♪
  16.      kándahar  -ja m (ȃ) šport. smuška vez, ki omogoča gibljivost pete v navpični smeri: smuči s kandaharjem; neskl. pril.: kandahar vez ♪
  17.      kandidatúra  -e ž (ȗ) prizadevanje, potegovanje za izvolitev, službo, naslov: vsi so podprli, sprejeli njegovo kandidaturo; javno nasprotovanje kandidaturi / med kandidaturo je imel več zborovanj med kandidiranjem // kar je potrebno za tako prizadevanje: predložiti kandidaturo / nazadnje je umaknil svojo kandidaturo / ponuditi komu kandidaturo ♪
  18.      kángla  -e ž (ȃ) valjasta posoda, navadno z gibljivim ročajem, za prenašanje tekočin: v vsaki roki je nesla kanglo / kangla za mleko ♪
  19.      kániti  -im, tudi kaníti in kániti -im nedov. (á ā; ȋ á ā) knjiž., z nedoločnikom imeti namen, nameravati: kanim ostati tukaj; kani se poročiti; zdaj držim in ne kanim izpustiti / elipt.: kdaj kaniš v hribe? ne vem, kaj kani ♪
  20.      kanonáda  -e ž (ȃ) pog. topovsko streljanje: začela se je kanonada; grmenje kanonade // ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: kanonada kletvic ♪
  21.      kanónček  -čka m (ọ̑) manjšalnica od kanón: zraven kanončkov je postavljal kositrne vojake ♪
  22.      kanóničen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na kánon: a) kanoničen umetniški izraz / kanoničen spis pristen, neponarejen b) kanonična melodija c) kanonične knjige knjige svetopisemskega kanona / kanonična starost starost, ki jo določa cerkveno pravo za dosego določene stopnje v cerkveni hierarhiji ♪
  23.      kanónik  -a m (ọ́) duhovnik, ki ga imenuje škof za svojega svetovalca: postati kanonik ♦ rel. stolni kanonik ♪
  24.      kanonikát  -a m (ȃ) naslov in službeno mesto kanonika: dobiti, potegovati se za kanonikat ♦ rel. beneficij, dodeljen kanoniku ♪
  25.      kanonír  -ja m (í) zastar. topničar: služil je pri kanonirjih; kanonirji in dragonci ♪

   8.276 8.301 8.326 8.351 8.376 8.401 8.426 8.451 8.476 8.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA