Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (8.326-8.350)



  1.      kačúrjevski  -a -o prid. (ú) nav. ekspr. tak kot pri Cankarjevem Martinu Kačurju: kačurjevski idealizem / njegova kačurjevska narava
  2.      kàd  -í ž () 1. velika, zgoraj širša, odprta lesena posoda: kad se je razsušila; z zeljem so napolnili vse kadi in čebre; tlačiti grozdje v kadi // velika odprta posoda sploh: mešati barvo v kadi; kamnita, steklena, železna kad; kad za kisline / sirarska kad 2. navadno v zvezi kopalna kad velika posoda za kopanje: montirati, vzidati kopalno kad; emajlirana kopalna kad / sedežna kad ◊ fot. fiksirna kad plitva posoda za fiksiranje; teh. elektrolizna kad
  3.      kàdar  stil. kadàr vez. (; ) 1. v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje poljubnosti časa, v katerem se dejanje dogaja: naj me obišče, kadar hoče; ekspr. bila sta skupaj, kadar in kjer sta mogla / kadar je treba cementa, ga ni; kadar koli ga sreča, je vselej vesel kadarkoli // v časovno-pogojnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadarkoli se izpolni pogoj: delavski svet naj poseže, kadar ravna uprava samovoljno; alga in gliva si dajeta hranilne snovi, kadar živita skupaj v obliki lišaja ∙ preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo kadar je kaka skupnost brez nadzorstva, njena disciplina popusti 2. star. za izražanje istočasnosti ali predčasnosti dejanja v prihodnosti ali preteklosti; ko: kadar bo zrasel, bo šofer; kadar umrjem, naj vzame otroke teta / zastar. kadar je dorasel, je moral na vojsko
  4.      kàdarkóli  in kàdar kóli prisl. (-ọ̑) izraža poljubnost časa: ker so bili sosedje, jo je lahko videl kadarkoli
  5.      kàdarkóli  in kàdar kóli vez. (-ọ̑) v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje poljubnosti časa, v katerem se dejanje dogaja: lahko pride, kadarkoli želi
  6.      kadáver  -vra m (á) knjiž. mrtvo telo, truplo: povsod so ležali človeški in živalski kadavri / slabš. zanj je svet samo še gnijoč kadaver ♦ med., vet. secirati kadaver
  7.      kádca  -e ž, rod. mn. kádic () redko kadica: presaditi rastlino iz lončka v kadco
  8.      káden  -dna -o prid. () nanašajoč se na kad: kadne kopeli / kadno zelje ♦ teh. kadna peč peč za taljenje stekla
  9.      kadénca  -e ž (ẹ̑) muz. 1. zaporedje akordov, s katerim se končuje glasbena misel, skladba: melodija se konča z ustaljeno kadenco / avtentična, plagalna kadenca // knjiž., navadno s prilastkom zvok, zven: poznala je kadenco njegovih korakov / kadence smeha 2. virtuozni vokalni ali instrumentalni solistični del skladbe: pevka je zapela učinkovito kadenco ◊ lingv. padajoči tonski potek na koncu stavka
  10.      kadencíranje  -a s () glagolnik od kadencirati: kadenciranje na vodilnem tonu / način kadenciranja
  11.      kadíčka  -e ž (í) manjšalnica od kadica: raznobarvne ribice v kadičkah in akvarijih
  12.      kadívo  -a s (í) snov, ki (pri tlenju) dela, razširja dim: za dimljenje čebel uporabljajo drevesne gobe in druga kadiva / ekspr. kadilci so ostali brez kadiva cigaret, tobaka
  13.      kádrovik  in kadrovík -a m (á; í) 1. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični delavec, ki skrbi zlasti za moralno—politična vprašanja na določenem področju: komisar in kadrovik 2. publ. uslužbenec, ki skrbi za pridobivanje, razvrščanje delavcev, uslužbencev: kadrovik podjetja
  14.      káfkovski  -a -o prid. () tak kot pri Kafki: kafkovski nadrealizem káfkovsko prisl.: kafkovsko tesnobna usodnost
  15.      kaheksíja  -e ž () med. izčrpanost, oslabelost: bolnik je umrl zaradi kaheksije
  16.      kàj  in kaj prisl. () 1. izraža manjšo količino ali mero: gotovo ima kaj dolga; prinesi čaja pa še kaj prigrizka / fant rad kaj pomaga pri hiši; najbrž sta se kaj sprla / ekspr. bolnik komaj kaj spi / ekspr. pa nikar kaj ne zamerite 2. v vprašalnih ali odvisnih stavkih izraža nedoločeno količino ali mero: ali ima kaj dolga? ali je bilo pri vas kaj več dežja? ali me imaš kaj rada? / ekspr. če si kaj pameten, boš prišel / ali se kaj spozna na avto? 3. ekspr. izraža precejšnjo mero ali stopnjo: življenje je kaj žalostno; vročina je kaj kmalu padla / požirek brinovca bi se mu kaj prilegel // v nikalnih stavkih, navadno v zvezi z nič omejuje zanikanje: delati se mu nič kaj ne ljubi; nič kaj dobro nisem spal / letos ne bo kaj prida pridelka 4. v vprašalnih stavkih posplošuje vprašanje: kako je kaj doma? kakšni ljudje so kaj to? / poglejmo, kako kaj gospodarijo / elipt.: kaj pa kaj mati, ali je zdrava? pog., kot nagovor pri srečanju kako ste kaj? kako (je) kaj (z vami)?ekspr. fant je neroden kot le kaj, da je kaj zelo; ne vem, ali bo kaj z njim, s tem izraža dvom o uspešnosti tega, kar določa sobesedilo; ekspr. udari, če te je kaj če si upaš; ekspr. vas ni daleč, pol ure nimate kaj hoditi hoje ni niti za pol ure; ekspr. daj mu denar. Še kaj, da ga bo zapravil izraža močno zanikanje; ekspr. ne more si kaj, da se ne bi smejal mora se smejati; ne more se zdržati smeha; ekspr. ali sem kaj preveč rekel kaj neprimernega, žaljivega; pog. vrne se čez leto dni ali kaj približno čez eno leto
  17.      kájha  -e ž () nar. vzhodnoštajersko zapor, ječa: žandarji so ga odgnali v kajho / sedeti v kajhi
  18.      kajnèda  prisl. () ekspr. izraža vprašanje ob pričakovanju pritrditve: saj greš z nami, kajneda; kajneda, včeraj smo se sijajno zabavali
  19.      kájpak  prisl. (ā) ekspr. izraža samoumevnost trditve; seveda: v zaporu kajpak ni bilo pernice; kajpak, stvar je premisleka vredna / v medmetni rabi boš prišel? Kajpak! se je zasmejal
  20.      kájsi  prisl. (ā) star., navadno v nikalnih stavkih posebno, preveč: fant ni bil kajsi spreten; starec se ni kajsi vznemiril
  21.      kájstvo  -a s () filoz. kar opredeljuje kaj, da je to, kar je; bistvo: kajstvo pojava, sveta
  22.      kájti  in kajti vez. (ā) v vzročnem priredju za utemeljevanje, pojasnjevanje prej povedanega: nobeden ne spi, kajti napad pričakujejo vsak trenutek; skrb je odveč, kajti delavci so zanesljivi / prav, da si se spametoval. Kajti kjer ni pameti, pomaga samo palica / zastar. deklet ne mara, kajti je z njimi preveč sitnosti ker
  23.      kajúta  -e ž () knjiž. kabina (na ladji): spati v kajuti pod krovom / kajute je zalila voda / krmarska kajuta; potniške kajute
  24.      kajúten  -tna -o () pridevnik od kajuta: okroglo kajutno okence
  25.      kájzer  -ja m (á) nižje pog. (nemški) cesar: kajzer Viljem II.

   8.201 8.226 8.251 8.276 8.301 8.326 8.351 8.376 8.401 8.426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA