Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
9 (8.151-8.175) 
- jeséter -tra m (ẹ́) velika morska riba z dolgo ozko glavo, ki se hodi drstit v reke: loviti jesetre; kaviar iz iker jesetrov ♪
- jesetrína -e ž (í) jesetrovo meso: postreči z jesetrino ♪
- jesétrov -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na jesetre: jesetrov hrbet / jesetrovo meso ♪
- jèš [jǝš] medm. (ǝ̏) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: ješ, kako to piha / ješ, kaj bo pa zdaj ♪
- ješprénjček -čka m (ẹ̑) ekspr. manjšalnica od ješprenj: ni marala jesti ješprenjčka ♪
- jetníčarka -e ž (ȋ) zastar. ženska, ki pazi na osebe, ki jim je odvzeta prostost, in jih oskrbuje; paznica: neprijazna jetničarka ♪
- jetník -a m (í) nav. ekspr. oseba, ki ji je odvzeta prostost: dati jetnikom prostost; odpeljati jetnika na zaslišanje; pogovarjanje jetnikov v celici / spustiti drobnega jetnika iz kletke / star. vojni jetnik vojni ujetnik; pren. človek je jetnik navad ♦ jur. jetnik do 1930 kdor prestaja kazen ječe ali težke ječe ♪
- jetníški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na jetnike: jetniške barake, celice / progaste jetniške obleke / jetniški paznik do 1945 paznik v kaznilnici ali sodnem zaporu ♪
- jetníšnica -e ž (ȋ) 1. stavba, v kateri so jetniki: grad je bil med vojno jetnišnica 2. do 1945 stavba na sedežu okrožnih sodišč, v kateri so sodni zapori: jetnišnice in kaznilnice ♪
- jétrnica -e ž (ẹ̑) klobasa z nadevom zlasti iz riža ali kaše in jeter: delati jetrnice; krvavice in jetrnice ♪
- jezbíca -e ž (í) grad. naprava ob bregu, ki z usmerjanjem vodnega toka varuje breg: betonska, kamnita jezbica; jezbica iz fašin ♪
- jézeren stil. jezéren stil. jezêren -rna -o (ẹ̑; ẹ̑; ȇ) pridevnik od jezero: jezerna voda ♪
- jézero in jêzero -a s, tudi neskl., rod. mn. tudi jezér (ẹ̑; ȇ) zastar. tisoč: dve jezeri vojakov ♪
- jezíčljiv in jezičljív -a -o prid. (ȋ; ȋ í) knjiž. jezičen, jezikav: jezičljiva ženska ♪
- jezikáti -ám nedov. (á ȃ) 1. ekspr. neumestno, gostobesedno izražati nejevoljo, nesoglasje: prišla je, ko je bilo že vse narejeno, pa je še jezikala; zdaj jezikaš, ko se je bilo treba odločiti, si se pa umaknil / ne jezikaj name // predrzno ugovarjati, odgovarjati: jezikati staršem; pojdi in ne jezikaj; otroci radi jezikajo // slabš., redko govoriti, pripovedovati: jezikati neslanosti; ne jezikajte, kar vam pride na misel 2. slabš. opravljati, obrekovati: naj jezikajo, počasi bodo že pozabili; kmalu se bo vsa stvar razvedela in ljudje bodo začeli jezikati / pog. jezikala je čeznjo 3. ekspr. delati jeziku podobne oblike: plameni sveč so jezikali; sence jezikajo na tleh ♪
- jezikàv -áva -o prid. (ȁ á) ekspr. ki (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: jezikava ženska // ki (rad) predrzno ugovarja, odgovarja: jezikavi otroci ♪
- jezikávec -vca m (ȃ) ekspr. kdor (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: bil je neznosen jezikavec ♪
- jezikávost -i ž (á) ekspr. lastnost jezikavega človeka: ni mogel prenašati njene jezikavosti ♪
- jezikávt -a m (ȃ) jezikač: nastopiti proti jezikavtom ♪
- jezikočeljústnica -e ž (ȗ) biol. koščica podjezičnega obloka, ki je del sklepa med spodnjo čeljustjo in lobanjo: razvoj jezikočeljustnice v stremence pri sesalcih ♪
- jezikoslóvec -vca m (ọ̑) strokovnjak za jezikoslovje: sestanek jezikoslovcev; sodelovanje jezikoslovcev pri urejanju terminologije ♪
- jezikoslóven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na jezikoslovje: jezikoslovna knjiga / moderni jezikoslovni nazori / zastar. jezikoslovne napake jezikovne ♪
- jezikoslóvje -a s (ọ̑) veda o jeziku: jezikoslovje in filologija / slovansko jezikoslovje ♦ lingv. primerjalno jezikoslovje ki primerja razvoj jezikovnih dejstev sorodnih ali domnevno sorodnih jezikov ♪
- jezikoslóvka -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za jezikoslovje: razprava jezikoslovke ♪
- jezikoslóvski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na jezikoslovce: jezikoslovski prepiri / zastar. dosežki na jezikoslovskem področju jezikoslovnem ♪
8.026 8.051 8.076 8.101 8.126 8.151 8.176 8.201 8.226 8.251 
