Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (7.526-7.550)


  1.      izčista  gl. sčista ♪
  2.      izčístiti  -im in sčístiti -im dov. (í ȋ) 1. odstraniti umazanijo, prah iz česa: izčistiti sod / izčistiti madeže z bencinom ♦ med. izčistiti (črevo) pospešiti iztrebitev z odvajalnim sredstvom; izčistiti rano odstraniti gnoj, tujke iz nje 2. odstraniti primesi: izčistiti rudo; pren. izčistiti iz jezika tuje besede 3. knjiž. povzročiti, da postane kaj bolj jasno, izoblikovano: izčistiti svoje nazore, poglede izčístiti se in sčístiti se izgubiti skaljenost, motnost: voda v potoku se je izčistila; vino se je že izčistilo / nebo se je čez noč izčistilo izčíščen in sčíščen -a -o: izčiščena posoda; formalno, vsebinsko izčiščen ♪
  3.      izčrpávati  -am nedov. (ȃ) 1. s črpalko sesati, dobivati tekočino iz česa: izčrpavati vodo iz vodnjaka 2. jemati moč, slabiti: pretirano delo izčrpava; vročina izčrpava telo; duševno in telesno se izčrpavati / zemlja se zaradi tega še bolj izčrpava izčrpávati se publ. porabljati največji del časa, moči za kaj: organizacija se izčrpava v splošni politični propagandi; dejavnost aktivov se izčrpava v posameznih akcijah izčrpavajóč -a -e: izčrpavajoče delo ♪
  4.      izdahníti  in izdáhniti -em dov. (ȋ á) 1. knjiž. iztisniti zrak iz pljuč pri dihanju; izdihniti: vdihniti in izdahniti 2. preh., ekspr. zelo tiho izgovoriti: komaj slišno je izdahnil pozdrav ● evfem., redko izdahniti dušo umreti; prim. zdahniti ♪
  5.      izdajáteljstvo  -a s (ȃ) zastar. založba: uvodna beseda izdajateljstva ♪
  6.      izdánek  -nka m (ȃ) petr. kamnina ali ruda, ki je na zemeljskem površju ♪
  7.      izdáti 1 -dám dov., 2. mn. izdáste in izdáte; izdál (á) 1. sporočiti nasprotniku, sovražniku, kar kdo ve ali mu je zaupano, z namenom škodovati komu: okupator ga je zaprl, ker ga je nekdo izdal; čeprav so ga mučili, ni izdal; izdati partizane / izdati javko; izdati načrt, uradno skrivnost / publ. izdati načela neodvisnosti prekršiti // nav. ekspr. povedati, sporočiti sploh: svojega imena ne izdam; izdal je svojega prijatelja, da rad pije; lahko vam izdam, da sem govoril s predsednikom / izdati čustva, misli, skrivnost; niti z eno kretnjo se ni izdal 2. biti zunanja podoba, znamenje česa: kolobarji pod očmi so ga izdali, da je neprespan; rdečica jo je izdala, da ji je nerodno 3. nav. ekspr. ne imeti do kakih vrednot odnosa, kakršen je v navadi: s tem ravnanjem so izdali tovarištvo / izdati domovino, narod // nav. 3. os. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: vid ga je izdal; živci so ga izdali; ne zmore dolge poti, ker ga noge hitro izdajo / moči so ga izdale 4. narediti, povzročiti, da se kaj pojavi kot tiskano ali drugače razmnoženo delo: založba je izdala precej znanstvenih publikacij; izdati časopis, knjigo / izdati pesmi v almanahu; izdati slovar v petih delih / izdati skripta; nove prospekte so izdali v treh jezikih / izdati novo gramofonsko ploščo / kot del naslovne strani, kolofona izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti 5. fin. dati denar, vrednostne papirje ali vrednotnice v obtok, v promet: izdati bankovce, denar; izdati obveznice ljudskega posojila / izdati znamke 6. s širokim pomenskim obsegom napraviti, da dobi kaj uradno veljavo: izdati dovoljenje, odločbo, zakon / izdati diplomo, spričevalo; izdati potrdilo / izdati račun v triplikatu / publ. izdati prepoved prepovedati ♦ jur. izdati sodbo; izdati tiralico za kom 7. napraviti, da gre kaj odkod z določenim namenom: izdati blago iz skladišča / izdati zdravila na recept 8. potrošiti, porabiti: za hišo je izdal že veliko denarja; za hrano izda skoraj vso plačo ∙ ekspr. vsak dinar trikrat obrne, preden ga izda veliko premišlja, preden se odloči za nakup; je varčen izdáti se nav. ekspr., v zvezi z za z besedami, ravnanjem (po)kazati, da kdo kaj je, kar v resnici ni: izdati se za študenta, zdravnika; fanta je izdala za svojega sorodnika / redko na misel mu je prišlo, da bi ga izdal za svojega očeta imenoval, navedel izdán -a -o: imeti potrdilo za izdani denar; izdani partizani; odlok je bil izdan leta 1970; izdana javka; izkaznica je bila izdana v Ljubljani na ime XY; zdravila, izdana na recept; po smrti izdani spomini ♪
  8.      izdavna  gl. zdavna ♪
  9.      izdeloválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izdelovanje: izdelovalni postopek / izdelovalni stroški / izdelovalni material ♪
  10.      izdíhati  -am dov. (í ȋ) iztisniti zrak iz pljuč pri dihanju: izdihati ves zrak izdíhan -a -o: izdihan zrak ♪
  11.      izdišáti  -ím tudi zdišáti -ím dov. (á í) knjiž. oddati, dati prijeten vonj: rože so izdišale opojen vonj izdišáti se tudi zdišáti se prenehati dišati: vijolice so se izdišale / kava se je izdišala, ker ni bila dobro zaprta ♪
  12.      izdražítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od izdražiti: izdražitev hiše, posestva ♪
  13.      izdražíti  -ím dov., izdrážil (ȋ í) kupiti na dražbi: izdražiti posestvo, vola / hišo je izdražil za nekaj milijonov; prim. zdražiti ♪
  14.      izdrdrati  gl. zdrdrati ♪
  15.      izdréti  -dêrem tudi -drèm tudi zdréti zdêrem tudi zdrèm dov., stil. izderó tudi zderó; izderíte tudi izdríte tudi zderíte tudi zdríte; izdŕl tudi zdŕl (ẹ́ é, ȅ) z vlečenjem, potegovanjem spraviti kaj iz snovi, v kateri tiči: zdravnik mu je izdrl dva zoba; izdreti sekiro iz tnala; klin se je izdrl; izdreti si trn iz roke / izdreti meč, sabljo iz nožnice / ekspr. izdrla mu je roko, ki jo je držal; redko konj se mu je izdrl iz rok iztrgal ∙ ekspr. zdaj sem se iz boba izdrl zdaj se šele spoznam; dolgo sem premišljal, zdaj sem se šele spomnil izdŕt tudi zdŕt -a -o: izdrt meč; izdrt zob; prim. zdreti se ♪
  16.      izdrézati  -am tudi zdrézati -am dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. z drezanjem spraviti iz česa: izdrezati krompir iz žerjavice 2. ekspr. z vztrajnostjo, prizadevanjem priti do česa: končno je le izdrezal gradbeno dovoljenje; prim. zdrezati ♪
  17.      izdŕgniti  -em dov., tudi izdrgníla (ŕ ȓ) z drgnjenjem odstraniti iz česa: izdrgniti madež iz preproge ♪
  18.      izdrhtéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž., redko izzveneti: tiho je izdrhtel zadnji akord / izdrhtel je njegov zadnji pozdrav ♪
  19.      izdristíti  -ím in izdrístiti -im dov., izdrístil (ȋ í; í ȋ) star. pospešiti iztrebitev z odvajalnim sredstvom; izčistiti: izdristiti črevo ♪
  20.      izdŕtje  -a s (ȓ) glagolnik od izdreti: izdrtje zoba ♪
  21.      izdržati  ipd. gl. zdržati ipd. ♪
  22.      izdúha  -e ž (ȗ) zastar. 1. (neprijeten) duh: zrak, poln najrazličnejših izduh 2. zamisel, načrt: vse to je izduha njegove družine / literarne izduhe in fantazije ♪
  23.      izenačeváti  -újem tudi zenačeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati kaj enako, enakovredno čemu drugemu: izenačevati delovne razmere; zunanji in notranji pritisk se izenačujeta / izenačevati vse proizvajalce // po določeni značilnosti, lastnosti imeti kako stvar za enako z drugo; enačiti: izenačevati živali s človekom 2. šah., šport. dosegati enak položaj, enako število točk, zadetkov kot nasprotnik: naše moštvo je pogosto izenačevalo / izenačevati razliko v golih izenačujóč tudi zenačujóč -a -e: izenačujoči vplivi okolice; izenačujoča prizadevanja ♪
  24.      izginévati  -am in zginévati -am nedov. (ẹ́) izginjati: nekatere barve na sliki že izginevajo / potok izgineva med skalovje / stari običaji izginevajo / napetost polagoma izgineva ♪
  25.      izgláditi  -im in zgláditi -im dov., tudi izgladíla in zgladíla (á ȃ) 1. narediti kaj gladko, ravno: izgladiti les, površino; izgladiti z brusom, steklenim papirjem / izgladiti gube; trde poteze na obrazu so se mu izgladile; pren. prijatelji so mu izgladili pot v tujino // slovnično, stilno izboljšati: članek bo potrebno še izgladiti 2. povzročiti, da prenehajo obstajati (družbene) neenakosti, različnosti: izgladiti nasprotja; izgladiti socialne razlike ● ekspr. izgladiti spor poravnati; redko avtomobil je izgladil, da se je kar bleščal očistil, zdrgnil izglájen in zglájen -a -o tudi izglajèn in zglajèn -êna -o: izglajen držaj ograje; bleščeče izglajen parket; izglajen slog; zdaj je nesoglasje izglajeno ♪

   7.401 7.426 7.451 7.476 7.501 7.526 7.551 7.576 7.601 7.626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA