Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (7.376-7.400)



  1.      ípak  prisl. () zastar. vendar, vendarle: to in ono bi ipak lahko bilo boljše / v vezniški rabi, v protivnem priredju delo res ni najboljše, ipak je zelo znano
  2.      ìreálen  -lna -o prid. (-) knjiž. neresničen, nestvaren: irealen pojav, predlog; irealna trditev / živi v irealnem svetu ◊ lingv. irealni (pogojni) stavek odvisni stavek, ki izraža neuresničljiv pogoj, neuresničljivi pogojni odvisnik
  3.      ìreverzibílen  -lna -o prid. (-) knjiž. neobrnljiv, nepovrnljiv: ireverzibilen proces, razvoj ♦ fiz. ireverzibilna sprememba sprememba, katere časovni potek se ne da obrniti brez opravljanja dodatnega dela, neobrnljiva sprememba; kem. ireverzibilna reakcija reakcija, ki poteka samo v eni smeri
  4.      irhovínast  in írhovinast -a -o prid. (í; í) nar. ki je iz irhovine; irhast: kratke irhovinaste hlače
  5.      írhovke  -hovk ž mn.) irhaste hlače: nositi, obleči irhovke; kratke irhovke; ima nove irhovke
  6.      irídij  -a m (í) kem. trda, težko taljiva žlahtna kovina srebrno bele barve, element Ir: iridij in platina
  7.      irigácija  -e ž (á) 1. knjiž. dovajanje vode, zlasti obdelovalnim zemljiščem; namakanje: izkoriščanje rek za irigacijo / vzdrževanje posameznih odsekov irigacije naprav za namakanje 2. med. izpiranje nožnice ali dovajanje čistilne tekočine v danko
  8.      irigacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na irigacijo: irigacijski načrt; irigacijske naprave; irigacijska dela / prenosno irigacijsko stojalo
  9.      irigátor  -ja m () med. priprava za izpiranje nožnice ali za dovajanje čistilne tekočine v danko, izpiralnik
  10.      íris  -a m () 1. anat. sprednji, barvasti del žilnice za roženico; šarenica: vnetje irisa 2. vrtn. vrtna rastlina s suličastimi listi in velikimi raznobarvnimi cveti; perunika: šopek rumenih irisov
  11.      iritácija  -e ž (á) knjiž. vznemirjanje, draženje: konferenca je dala povod za iritacijo / iritacija sluznice
  12.      iritírati  -am nedov. in dov. () knjiž. vznemirjati, dražiti: njegovi odgovori me iritirajo / nikotinovi produkti iritirajo sluznico
  13.      irítis  -a m () med. vnetje šarenice: akutni, kronični iritis
  14.      irizácija  -e ž (á) knjiž. svetlikanje v mavričnih barvah: oblaki z močno irizacijo / irizacija rudnin
  15.      írs  in jírs -a m () 1. nar. koroško rdečkasto rjav vol: stisnil se je k irsu in se grel ob njem 2. nar. mavrah: nabirati irse
  16.      iskánec  -nca m (á) redko iskan človek: končno so le našli oba iskanca
  17.      iskrén  -a -o prid., iskrénejši (ẹ̄) 1. ki ima pošten, odkrit, naklonjen odnos do okolja: to je iskren prijatelj, tovariš / ekspr. ne bi bila iskrena, če ne bi povedala svojega mnenja // ki vsebuje, izraža tak odnos: iskren pogled; iskrena ljubezen; njene besede so iskrene; izrekli so mu iskreno zahvalo; to so moje najiskrenejše želje / kot izraz hvaležnosti, naklonjenosti, sočutja: iskrene pozdrave od vseh; iskrene čestitke; iskrena hvala; moje iskreno sožalje 2. zastar. ki se živahno, lahkotno premika; isker: imel je dva iskrena konja iskréno prisl.: iskreno govoriti, zahvaliti se, želeti; tega sem iskreno vesel / ekspr., kot podkrepitev iskreno povedano, žal mi je, da sem šel tja
  18.      ískrnica  -e ž () zool., navadno v zvezi morska iskrnica enocelična morska živalca s kapljicami maščobe na telesni površini, ki se v vodi svetijo, Noctiluca scintillans: iskrenje morja povzročajo iskrnice
  19.      istéje  istéj ž mn. (ẹ̄ ẹ̑) nar. odprtina pred kuriščem kmečke peči: iz peči je potegnila lonec v isteje / obesiti meso nad isteje / postaviti večerjo med isteje obok, stene te odprtine
  20.      isto...  ali ísto... prvi del zloženk () nanašajoč se na isti: istobarven, istosmernost, istoverec; istotako
  21.      istolétnik  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor je rojen istega leta, vrstnik: njegovi istoletniki so že skoraj vsi pomrli
  22.      istosmérnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost istosmernega: istosmernost vetra / istosmernost delovanja
  23.      istovétiti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) publ. identificirati, enačiti: socialno gibanje je istovetil z uporom / pisatelj istoveti lepoto in hrepenenje; gledalec se istoveti z osebami v filmu / ljubil je deželo in se istovetil z njo
  24.      istovétnost  -i ž (ẹ̄) publ. identičnost, enakost: v pogovorih je bila ugotovljena istovetnost gledišč do vseh mednarodnih političnih vprašanj // jur. skladnost, ujemanje podatkov z resničnimi znaki, dejstvi: vsi navzoči so potrdili istovetnost obtoženca / preklicati potrdilo o istovetnosti osebne izkaznice ◊ filoz. dialektična istovetnost ki vključuje notranja nasprotja, zaradi česar ne more nič ostati trajno enako samo sebi
  25.      istovréden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. enakovreden, ekvivalenten: istovredne stvari / istovredna izraza, pojma

   7.251 7.276 7.301 7.326 7.351 7.376 7.401 7.426 7.451 7.476  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA