Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (7.126-7.150)


  1.      ilmenít  -a m (ȋ) min. temno rjava rudnina železov titanat ♪
  2.      ílnat  -a -o prid. (ȋ) ilovnat: ilnata tla / ilnata zemlja ♪
  3.      ílo  -a s (í) star. ilovica: mokro ilo / koča iz ila ♪
  4.      ílov  -a -o prid. (í) star. ilovnat: ilova prst, zemlja ♪
  5.      ilovák  -a m (á) nar. belokranjsko ilovica: debela plast ilovaka ♪
  6.      íloven  -vna -o prid. (í) star. ilovnat: ilovne njive ♪
  7.      ílovica  -e ž (í) težka, manj rodovitna prst iz gline, pomešane s peskom: noge so se mu ugrezale v ilovico; mastna, mokra ilovica; debele plasti ilovice / peščena ilovica / koča, tla iz steptane, zbite ilovice / gnesti, sušiti ilovico glino ♪
  8.      ílovičast  -a -o prid. (í) star. ilovnat: ilovičasta brazda / ilovičasta zemlja ♪
  9.      ílovičen  -čna -o prid. (í) zastar. ilovnat: ilovična zemlja ♪
  10.      ílovičnica  -e ž (í) redko voda na ilovnatem svetu: ilovičnica na polju se je posušila ♪
  11.      ílovina  in ilovína -e ž (í; í) zastar. ilovica: kopati ilovino ♪
  12.      ilovíšče  in ílovišče -a s (í; í) kraj, prostor, kjer se koplje ilovica: vaško ilovišče ♪
  13.      ílovka  -e ž (í) 1. nar. ilovica: rjava, vlažna ilovka / kopati ilovko 2. knjiž., ekspr. koča iz ilovice: sedeli so na kamnih pred svojimi ilovkami ♪
  14.      ílovnat  -a -o prid. (í) 1. bogat z ilovico: ilovnat svet; trda ilovnata tla / ilovnata zemlja 2. ki je iz ilovice: ilovnata koča / ilovnati izdelki glinasti / ekspr. bili so oblečeni v srajce ilovnate barve ílovnato prisl.: ilovnato rumen ♪
  15.      ílovnica  -e ž (í) kraj, prostor, kjer se koplje ilovica: delati v ilovnici ♪
  16.      ilovnjáča  -e ž (á) knjiž., ekspr. koča iz ilovice: stopiti v ilovnjačo ♪
  17.      iluminácija  -e ž (á) 1. knjiž. dekorativna, slavnostna razsvetljava: iluminacija glavnega mesta za praznik / rakete za iluminacijo // razsvetljava sploh: izboljšati iluminacijo ulic 2. um., v srednjem veku slikarski okras rokopisa: iluminacija kodeksov ♪
  18.      iluminát  -a m (ȃ) knjiž., redko razsvetljenec, prosvetljenec: tudi on je bil iluminat ♦ zgod. pripadnik prostozidarstvu podobnega gibanja, ki je bilo zlasti razvito v 17. in 18. stoletju ♪
  19.      iluminátor  -ja m (ȃ) um., v srednjem veku kdor slikarsko krasi rokopis: iluminator antifonarija ◊ teh. okno na vesoljski ladji ali batiskafu za opazovanje zunanjega prostora, okolja ♪
  20.      iluminatóren  -rna -o prid. (ọ̑) um. iluminatorski: iluminatorni okras listine ♪
  21.      iluminátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na iluminatorje ali iluminacijo: te inicialke so narejene v isti iluminatorski šoli / iluminatorska umetnost ♪
  22.      iluminírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. knjiž. dekorativno, slavnostno razsvetliti: iluminirati mesto 2. um., v srednjem veku slikarsko okrasiti rokopis: iluminirati kodeks iluminíran -a -o: iluminirana knjiga; vse obrežje je bilo iluminirano ♪
  23.      ilustrácija  -e ž (á) 1. risba, slika kot pojasnilo, okras (tiskanega) besedila: izdelati, narediti ilustracije; knjižna ilustracija; ilustracija povesti; ilustracija k pesmim; knjiga z ilustracijami / slikar je razstavil svoje ilustracije // redko ilustrirana revija: brala je stare ilustracije 2. glagolnik od ilustrirati: ukvarjal se je z ilustracijo knjig 3. kar zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega, ponazoritev: ta dogodek je dobra ilustracija razmer; služiti kot ilustracija; kot ilustracijo svojih misli je navajal njegove besede / v ilustracijo, za ilustracijo kaj navesti, povedati; elipt. razvoj matematike je velikanski — samo primer za ilustracijo / njegove slike so sugestivna ilustracija tistega časa / glasbena ilustracija glasba, ki spremlja, dopolnjuje uprizoritev ali nastop; odlomek glasbenega dela, ki predstavlja posameznega skladatelja, celo dobo ♪
  24.      ilustracíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ilustracija 1: knjiga je prvovrsten ilustracijski izdelek ♦ papir. ilustracijski papir močno satiniran papir za tiskanje ilustracij ♪
  25.      ilustratíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ilustracijo: a) ilustrativni del knjige je vsakomur razumljiv / njegovo ilustrativno delo je obsežno / uporabljen je ilustrativni material iz prve izdaje b) razstavljeni predmeti so bili ilustrativna pomoč besedi / ilustrativna pripomba / ilustrativna glasba; nav. slabš. nastopiti zoper ilustrativno literaturo // značilen in poučen hkrati: zelo ilustrativen primer, zgled; podatki so ilustrativni ♦ lingv. ilustrativno gradivo v slovarju krajši (stavčni) odlomki iz dejanske rabe ilustratívno prisl.: ilustrativno prikazati probleme / v povedni rabi ilustrativno za njegovo miselnost je, če povemo, da z nikomer ne soglaša ♪

   7.001 7.026 7.051 7.076 7.101 7.126 7.151 7.176 7.201 7.226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA