Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (701-725)



  1.      bankróten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bankrot: bankrotna banka; bankrotne države; bankrotno stanje / duševno in moralno bankrotni ljudje
  2.      bankrotêr  -ja m () kdor bankrotira: bankroterji in špekulanti; trgovec bankroter; pren., ekspr. moralni bankroter
  3.      bankrotíranec  -nca m () kdor bankrotira: imetje bankrotiranca
  4.      bankrotírati  -am dov. in nedov. () v kapitalistični ekonomiki narediti bankrot, gospodarsko propasti: trgovec je bankrotiral // ekspr. idejno, moralno propasti: družba je etično bankrotirala bankrotíran -a -o: politično bankrotirana reakcija
  5.      bankrótnik  -a m (ọ̑) redko bankroter
  6.      baobáb  -a m () bot. tropsko drevo z izredno debelim deblom; kruhovec: mogočen baobab
  7.      barába  -e ž () slabš. ničvreden človek, malopridnež: to je čisto navadna baraba; ta baraba mi še do danes ni vrnil dolga; ali še vedno hodi s tisto barabo? // redko postopač, potepuh: barabe se nobene reči bolj ne bojijo kakor dela
  8.      baráka  -e ž () zasilna, navadno lesena stavba: postavljati barake; stanovati v baraki; lesena baraka; taboriščne barake; barake za vojaštvo
  9.      barantíja  -e ž () raba peša 1. kupčija, (pre)kupčevanje: napravil je dobro barantijo; barantija s konji; pren., slabš. razkrinkati politične barantije 2. barantanje: barantija za njivo
  10.      barbarízem  -zma m () 1. nekulturnost, surovost: boriti se proti barbarizmu; barbarizem nacistov / neznanci so zagrešili nov barbarizem nad spomenikom 2. lingv. po tujem jeziku narejena beseda ali zveza: nasveti za odpravo barbarizmov
  11.      bárčica  -e ž () manjšalnica od barka: ribiška barčica ◊ zool. noetova barčica užitna školjka plitvih morij, Arca noae
  12.      baréžast  -a -o prid. (ẹ̑) tekst. ki je iz bareža: barežasta obleka
  13.      bárijev  -a -o prid. (á) nanašajoč se na barij: barijev hidroksid; barijev sulfat; barijeve spojine ♦ med. barijeva kaša raztopina barijevega sulfata, ki se da pacientu pri rentgenskem presvetljevanju, slikanju prebavne cevi
  14.      barístka  -e ž () gost. strokovnjakinja za pripravo mešanih pijač v baru: baristka je pripravila dober cocktail
  15.      barít  -a m () min. rudnina barijev sulfat, težec: rudnik barita
  16.      baríten  -tna -o prid. () nanašajoč se na barit: baritna ploščica ◊ grad. baritni beton beton, ki mu je dodan barit; kem. baritno belilo bela pigmentna barva; papir. baritni papir zelo bel brezlesni papir za ofsetni tisk ali fotografije
  17.      báriton  -a m () moški glas med tenorjem in basom: poje bariton; dramatski bariton // nav. mn., žarg. baritonist: nastopali so lirični baritoni
  18.      baritoníst  -a m () kdor poje bariton: gostuje baritonist mariborske opere; pevski zbor išče basiste in baritoniste
  19.      báritonski  -a -o prid. () nanašajoč se na bariton: ima lep baritonski glas / baritonska arija
  20.      barítov  -a -o () pridevnik od barit: baritova specifična teža
  21.      barítovica  -e ž () kem. raztopina barijevega hidroksida
  22.      barján  in barjàn -ána m (; á) kdor živi na barju ali je doma z barja
  23.      barjánski  -a -o prid. () nanašajoč se na barje: barjanska megla; barjanska šota; mehka barjanska tla / barjanski prebivalci
  24.      bárje  -a s () močvirnat svet, na katerem iz rastlinskih ostankov nastaja šota: izsuševati barje / Ljubljansko barje ♦ geogr. nizko barje ki je poraslo s travo; visoko barje ki je poraslo z mahovjem
  25.      bárjevec  -vca m (ā) petr. rjavi železovec, ki nastaja v barjih

   576 601 626 651 676 701 726 751 776 801  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA