Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (5.801-5.825)



  1.      grízenje  -a s (í) glagolnik od gristi: sekalci so se pri grizenju ostrili; temeljito grizenje hrane / odvaditi se grizenja nohtov / opazoval je medsebojno grizenje prašičev / grizenje vesti je ponehavalo
  2.      grížast 1 -a -o prid. () 1. slabš. slaboten, bolehen: tak grižast človek ni za delo / v sadovnjaku je bilo samo nekaj grižastih dreves // siten, čemeren: ne bodi tako grižast 2. ki ima grižo; grižav: grižasti otroci ♦ čeb. grižasta čebela
  3.      grížnat  -a -o () pridevnik od griža2: grižnata zemlja
  4.      grlén  -a -o prid. (ẹ̑) ki prihaja iz grla: slišal je nizke grlene krike; grlen smeh
  5.      grljevíca  -e ž (í) nar. smolnata trska, poleno za razsvetljavo: gospodinja je vtaknila grljevico v čelešnik
  6.      grmáditi  -im nedov.) spravljati v grmado, na kup: hudourniki grmadijo skale v dolini; na nebu se grmadijo oblaki / v svoji razpravi kar grmadi podatke grmáditi se nabirati se v veliki količini: po mizah so se grmadile steklenice; v skladiščih se grmadijo zaloge / ekspr. nad njegovo glavo se grmadijo skrbi / na drugi strani reke se grmadijo strmi hribi
  7.      grmíček  -čka m () manjšalnica od grmič: brinov grmiček / grmiček vijolic ♦ bot. zlati grmiček zdravilna rastlina z drobnimi rožnatimi cveti; tavžentroža
  8.      gŕmovka  -e ž () zool. velika južnoameriška strupena kača, Lachesis
  9.      grmóvnat  -a -o prid. (ọ̑) porasel z grmovjem: grmovnat svet
  10.      grmóvnica  -e ž (ọ̑) vrtn. lesnata rastlina, ki raste v obliki grma: obrezovanje grmovnic
  11.      grmóvščica  -e ž (ọ̑) zool. ptica z žvepleno rumenim grlom, ki gnezdi na tleh, Phylloscopus sibilatrix
  12.      grmúša  -e ž (ú) zool. manjša ptica selivka z žvepleno rumenim trebuhom; vrtnik: grmuše in golobi
  13.      grmúšelj  -šlja m (ú) redko grmiček, šop: košat grmušelj / krompirjev grmušelj
  14.      gròb  grôba m, mest. ed. grôbu in gróbu; mn. grobóvi tudi grôbi, mest. mn. stil. grobéh ( ó) prostor v zemlji za pokop mrliča: pokopati, položiti koga v grob; spustiti krsto v grob / pesn. črni, hladni grob; molči kot grob; bilo je tiho kakor v grobu / skupen grob / kopati grob / ekspr. le malo ljudi ga je spremilo do groba šlo za pogrebom; govoril je ob odprtem grobu // pokrit, zasut prostor, navadno jama, v katerem je kdo pokopan: vsak dan je nosila rože na njegov grob; oskrbovani, zapuščeni grobovi; njihov grob je čisto zarasel; grobovi talcev / grob neznanega junaka // ekspr. konec življenja, smrt: tako slab še nisem, da bi na grob mislil; vznes. bil ji je zvest do groba; prerani, prezgodnji grob / od zibelke do groba od rojstva do smrti; pren. revščina je grob ljubezni ● ekspr. sam sebi grob koplje nič ne pazi na zdravje; ekspr. sin ga bo še v grob spravil povzročil njegovo smrt; vznes. skrivnost je nesel s seboj v grob nikomur je ni povedal; ekspr. z eno nogo je že v grobu je že star; kmalu bo umrl; ekspr. če bi oče to vedel, bi se v grobu obrnil bi se zelo razžalostil, razjezil; ekspr. ta človek je pobeljen grob se kaže boljšega, kot jearheol. žarni grob z žaro s pepelom mrliča; rel. božji grob vidni spomin Kristusovega groba po cerkvah za velikonočne praznike
  15.      grób  -a -o stil.prid. (ọ̑ ọ̄) 1. ki ni dokončno izdelan, obdelan: groba keramika; obleka iz grobe volne; grobo platno / zaviti v grob papir ki nima gladke površine / pulover z grobim vzorcem ki daje videz neizdelanosti / cesto so posuli z grobim peskom debelim 2. ki v odnosu do ljudi na žaljiv način kaže svoje negativne lastnosti: grob človek; zelo grob je do staršev / spet je bil grob z njo / grob dovtip; ima precej grobe navade 3. narejen, sestavljen po približni oceni: grobi predračuni; groba delitev prebivalcev na poljedelce in delavce v industriji / o njem si je že ustvaril grobo sliko / po grobih ocenah zaostaja produktivnost za več odstotkov / problem so prikazali le v grobih obrisih 4. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: to je groba kršitev sporazuma; naredil je grobo napako ◊ grad. grobi omet omet iz debelejšega peska; les. groba obdelava lesa začetna faza obdelave; petr. grobo zrno zrno z večjim premerom; strojn. groba pila pila, ki pusti površino hrapavo, raskavo gróbo tudi grobó prisl.: igrali so precej grobo; zelo grobo se izraža; grobo kršiti zakon; grobo mleta moka gróbi -a -o sam.: na grobo tkano platno; načrti so v grobem že izdelani
  16.      gróbanica  -e ž (ọ̑) agr. veja, mladika (matične) rastline, ki, pokrita z zemljo, požene korenine: grobanice dobro uspevajo
  17.      gróbanje  -a s (ọ̑) glagolnik od grobati: grobanje trt / grobanje krompirja
  18.      grobár  -ja m (á) 1. kdor koplje grobove: opravljal je službo grobarja; pren., knjiž. sam je bil grobar svoje časti 2. zool., v zvezi navadni grobar hrošč, ki leže jajčeca v mrtvo žival in jo potem zakoplje, Necrophorus vespillo
  19.      grobijánski  -a -o prid. () ekspr. grob: fant je zelo grobijanski grobijánsko prisl.: grobijansko se obnašati
  20.      groboskrúnstvo  -a s () oskrumba, onečaščenje groba: bil je obtožen požiga in groboskrunstva
  21.      gròf  grôfa m, im. mn. grôfi in grôfje ( ó) v nekaterih deželah plemič, za stopnjo nižji od kneza: postal je grof; bogat grof; živel je kot grof bahaško, imenitno / celjski grofje ♦ zgod. mejni grof ki je imel v lasti obmejno pokrajino
  22.      gróg  -a m (ọ̑) vroča pijača iz alkohola, vode in sladkorja: piti grog; jajčni, vinski grog
  23.      gromáda  -e ž (ā) zastar. grmada: zažigati gromade
  24.      gromovít  -a -o prid. () 1. ekspr. zelo glasen, hrupen: zavpil je z gromovitim glasom; gromovito ploskanje / ni bilo velikih, gromovitih besed navdušenih, vznesenih 2. zastar. poln grmenja: poletje je bilo viharno in gromovito gromovíto prisl.: gromovito se je zasmejal
  25.      grosgrain  -a [grogrên] m () tekst. težka svilena tkanina, tkana kot rips ali platno: trakovi iz grosgraina

   5.676 5.701 5.726 5.751 5.776 5.801 5.826 5.851 5.876 5.901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA