Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
9 (5.751-5.775)
- grbína -e ž (í) rahla izboklina, vzpetina na ravnem ali položnem svetu: smučali so se po grbinah; biti skrit za grbino zemlje ♦ geol. hrib z zaobljenim pobočjem, ki ga je obrusil ledenik ♪
- grbínast -a -o prid. (í) ki ima veliko grbin: grbinast svet; grbinasti travniki ♪
- gŕbiti -im nedov. (ŕ ȓ) dajati čemu navzgor ukrivljeno obliko: žival grbi hrbet; maček se grbi gŕbiti se 1. biti, postajati sključen: grbil se je kot kak starček / postava se grbi pod težkim nahrbtnikom 2. redko grbančiti se: ob očeh se je grbila koža ♪
- grblína -e ž (í) grbina: smučar se je spustil navzdol med grblinami ♦ alp. manjša izboklina na površini skale ♪
- grbonós -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima nos z ukrivljeno kostjo: bil je visok, grbonos človek / grbonosa kobila ki ima zgornji del gobca izbočen ♪
- grboslóven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na grboslovje; heraldičen: grboslovna študija / grboslovna žival ♪
- grboslóvje -a s (ọ̑) veda o grbih; heraldika ♪
- gŕboven -vna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na grbe: grbovni ščit; bik, grbovna žival Borgijcev ♪
- gŕbovnik -a m (ȓ) knjiga s podobami, popisom grbov: črpati podatke iz grbovnikov ♪
- gŕč -a m (ȓ) redko grgrajoč, hropeč glas: iz njegovih ust se je zaslišal bolesten grč ♪
- gŕčica -e ž (ŕ) manjšalnica od grča: les je imel polno grčic ◊ med. vnetna kepica pri protinskem obolenju, zlasti v sklepnem hrustancu ♪
- grdílec -lca [u̯c in lc] m (ȋ) star. opravljivec, obrekljivec ♪
- grdobiján -a m (ȃ) redko grdoba, grdež ♪
- grebáč -a m (á) agr. priprava za rahljanje zemlje, ki se priključi traktorju; kultivator ♪
- grebénati -am nedov. (ẹ̑) obrt. z orodjem ali s strojem uravnavati, gladiti; česati: grebenati volno grebénan -a -o: grebenani lan ♪
- grebenúša -e ž (ú) bot. manjša rastlina z raznobarvnimi cveti v grozdih, Polygala ♪
- grêda -e ž (é) 1. štirikotno obtesano ali obžagano deblo, zlasti v gradbenih konstrukcijah; tram: vzdolžne in prečne grede stropa 2. palica, na kateri prenočuje, počiva perutnina; gred: kokoši so že šle na gredo; kokošnjak z gredami in vališči 3. vzdolžni, nosilni del ogrodja ladje, čolna; gredelj: ladijska greda ◊ anat. debela plast živčnih vlaken, ki povezuje obe poluti velikih možganov; obrt. glavni prečni nosilec v strešnem povezju ♪
- gréder -ja m (ẹ̑) grad. stroj z gibljivo ploščo v sredi za planiranje, planirni plug ♪
- greenwiški -a -o [gríni-] prid. (ȋ) nanašajoč se na zvezdarno v Greenwichu: greenwiška astronomska opazovalnica ♦ geogr. greenwiški čas krajevni čas v Greenwichu, ki je izhodišče za merjenje zemljepisne dolžine; greenwiški poldnevnik poldnevnik, ki gre skozi Greenwich in je izhodišče za merjenje zemljepisne dolžine ♪
- grège gl. grež ♪
- grêgor -ôrja m (é ó) slabš., v zvezi babji gregor ženskar, babjak: le po kom se je vrgel ta babji gregor ♪
- gregorijánski -a -o prid. (ȃ) v zvezah: astr. gregorijanski koledar koledar, ki ga je vpeljal Gregor XIII. in je še sedaj veljaven; muz. gregorijanski koral (staro)krščanska enoglasna liturgična glasba, ki jo je uredil Gregor Veliki ♪
- gréh -a m (ẹ́) 1. rel. kršitev božje ali cerkvene zapovedi: krasti je greh; kesati, spovedati se grehov; delati grehe; odpustiti grehe; pokoriti se za grehe; velik greh; greh proti šesti božji zapovedi / izvirni greh; mali greh; smrtni greh kršitev božje postave v veliki stvari z jasnim spoznanjem in popolnim privoljenjem // ekspr. pokvarjenost, nemoralnost: povsod se je naselil greh; valja se v grehu 2. ekspr. prekršek, prestopek: kaznovan je bil za vse grehe; greh proti predpisom; greh zoper zdrav okus / storiti greh nad narodom / v povedno-prislovni rabi: greh je bilo dati denar za tako neumnost; greh je, če ne izrabite lepega vremena // napaka, pomanjkljivost: nesloga je naš stari greh; omahljivost mu štejejo v velik greh / popravljati stare grehe; pravopisni grehi ● ekspr. še vedno je vredna greha je privlačna, zapeljiva; ekspr. bog mi greh odpusti, če sem koga pozabil navesti
naj se mi ne zameri, ne šteje v zlo; bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo človek ne sme obsojati drugih, če sam ni brez napak; greh se pove, grešnik pa ne dejanje se razkrije, storilec pa zamolči ♪
- gréhec -hca m (ẹ̄) redko grehek: vsak grehec mu je očitala ♪
- gréhek -hka m (ẹ̄) ekspr. manjšalnica od greh: marsikateri grehek je imel na duši / bil je le grehek samoljubja / dojenčke je treba odvaditi takih grehkov ♪
5.626 5.651 5.676 5.701 5.726 5.751 5.776 5.801 5.826 5.851