Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (5.751-5.775)



  1.      grbína  -e ž (í) rahla izboklina, vzpetina na ravnem ali položnem svetu: smučali so se po grbinah; biti skrit za grbino zemlje ♦ geol. hrib z zaobljenim pobočjem, ki ga je obrusil ledenik
  2.      grbínast  -a -o prid. (í) ki ima veliko grbin: grbinast svet; grbinasti travniki
  3.      gŕbiti  -im nedov.) dajati čemu navzgor ukrivljeno obliko: žival grbi hrbet; maček se grbi gŕbiti se 1. biti, postajati sključen: grbil se je kot kak starček / postava se grbi pod težkim nahrbtnikom 2. redko grbančiti se: ob očeh se je grbila koža
  4.      grblína  -e ž (í) grbina: smučar se je spustil navzdol med grblinami ♦ alp. manjša izboklina na površini skale
  5.      grbonós  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima nos z ukrivljeno kostjo: bil je visok, grbonos človek / grbonosa kobila ki ima zgornji del gobca izbočen
  6.      grboslóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na grboslovje; heraldičen: grboslovna študija / grboslovna žival
  7.      grboslóvje  -a s (ọ̑) veda o grbih; heraldika
  8.      gŕboven  -vna -o prid. () nanašajoč se na grbe: grbovni ščit; bik, grbovna žival Borgijcev
  9.      gŕbovnik  -a m () knjiga s podobami, popisom grbov: črpati podatke iz grbovnikov
  10.      gŕč  -a m () redko grgrajoč, hropeč glas: iz njegovih ust se je zaslišal bolesten grč
  11.      gŕčica  -e ž (ŕ) manjšalnica od grča: les je imel polno grčic ◊ med. vnetna kepica pri protinskem obolenju, zlasti v sklepnem hrustancu
  12.      grdílec  -lca [c in lc] m () star. opravljivec, obrekljivec
  13.      grdobiján  -a m () redko grdoba, grdež
  14.      grebáč  -a m (á) agr. priprava za rahljanje zemlje, ki se priključi traktorju; kultivator
  15.      grebénati  -am nedov. (ẹ̑) obrt. z orodjem ali s strojem uravnavati, gladiti; česati: grebenati volno grebénan -a -o: grebenani lan
  16.      grebenúša  -e ž (ú) bot. manjša rastlina z raznobarvnimi cveti v grozdih, Polygala
  17.      grêda  -e ž (é) 1. štirikotno obtesano ali obžagano deblo, zlasti v gradbenih konstrukcijah; tram: vzdolžne in prečne grede stropa 2. palica, na kateri prenočuje, počiva perutnina; gred: kokoši so že šle na gredo; kokošnjak z gredami in vališči 3. vzdolžni, nosilni del ogrodja ladje, čolna; gredelj: ladijska greda ◊ anat. debela plast živčnih vlaken, ki povezuje obe poluti velikih možganov; obrt. glavni prečni nosilec v strešnem povezju
  18.      gréder  -ja m (ẹ̑) grad. stroj z gibljivo ploščo v sredi za planiranje, planirni plug
  19.      greenwiški  -a -o [gríni-] prid. () nanašajoč se na zvezdarno v Greenwichu: greenwiška astronomska opazovalnica ♦ geogr. greenwiški čas krajevni čas v Greenwichu, ki je izhodišče za merjenje zemljepisne dolžine; greenwiški poldnevnik poldnevnik, ki gre skozi Greenwich in je izhodišče za merjenje zemljepisne dolžine
  20.      grège  gl. grež
  21.      grêgor  -ôrja m (é ó) slabš., v zvezi babji gregor ženskar, babjak: le po kom se je vrgel ta babji gregor
  22.      gregorijánski  -a -o prid. () v zvezah: astr. gregorijanski koledar koledar, ki ga je vpeljal Gregor XIII. in je še sedaj veljaven; muz. gregorijanski koral (staro)krščanska enoglasna liturgična glasba, ki jo je uredil Gregor Veliki
  23.      gréh  -a m (ẹ́) 1. rel. kršitev božje ali cerkvene zapovedi: krasti je greh; kesati, spovedati se grehov; delati grehe; odpustiti grehe; pokoriti se za grehe; velik greh; greh proti šesti božji zapovedi / izvirni greh; mali greh; smrtni greh kršitev božje postave v veliki stvari z jasnim spoznanjem in popolnim privoljenjem // ekspr. pokvarjenost, nemoralnost: povsod se je naselil greh; valja se v grehu 2. ekspr. prekršek, prestopek: kaznovan je bil za vse grehe; greh proti predpisom; greh zoper zdrav okus / storiti greh nad narodom / v povedno-prislovni rabi: greh je bilo dati denar za tako neumnost; greh je, če ne izrabite lepega vremena // napaka, pomanjkljivost: nesloga je naš stari greh; omahljivost mu štejejo v velik greh / popravljati stare grehe; pravopisni grehi ● ekspr. še vedno je vredna greha je privlačna, zapeljiva; ekspr. bog mi greh odpusti, če sem koga pozabil navesti naj se mi ne zameri, ne šteje v zlo; bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo človek ne sme obsojati drugih, če sam ni brez napak; greh se pove, grešnik pa ne dejanje se razkrije, storilec pa zamolči
  24.      gréhec  -hca m (ẹ̄) redko grehek: vsak grehec mu je očitala
  25.      gréhek  -hka m (ẹ̄) ekspr. manjšalnica od greh: marsikateri grehek je imel na duši / bil je le grehek samoljubja / dojenčke je treba odvaditi takih grehkov

   5.626 5.651 5.676 5.701 5.726 5.751 5.776 5.801 5.826 5.851  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA