Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (5.326-5.350)


  1.      gimnazístka  -e ž (ȋ) redko gimnazijka ♪
  2.      gímničen  -čna -o prid. (í) navadno v zvezi gimnični agon, pri starih Grkih tekmovanje v telesnih vajah ♪
  3.      gimnosofíst  -a m (ȋ) za stare Grke pripadnik staroindijske sekte asketsko živečih filozofov ♪
  4.      gín  in džín -a [džin] m (ȋ) žganje z okusom po brinovih jagodah: pili so gin; gin s sodo ♪
  5.      ginekokratíja  -e ž (ȋ) knjiž. družbeni sistem s prevladujočo vlogo žensk: doba ginekokratije ♪
  6.      ginekológ  -a m (ọ̑) zdravnik specialist za ginekologijo: sestanek kirurgov, internistov in ginekologov ♪
  7.      ginekologíja  -e ž (ȋ) veda o ustroju, boleznih in zdravljenju ženskih spolnih organov: razvoj ginekologije ♪
  8.      ginekológinja  -e ž (ọ̑) zdravnica specialistka za ginekologijo ♪
  9.      ginekolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ginekologe ali ginekologijo: ginekološki pregled; nuditi ginekološko pomoč / ginekološki dispanzer / ginekološki kongres ginekolóško prisl.: ginekološko pregledati pacientko ♪
  10.      ginévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od ginevati: ginevanje starih navad ♪
  11.      ginévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. 1. ponehavati, izgubljati se: strah je gineval; ta navada že gineva; njegovo navdušenje je bolj in bolj ginevalo / popoldan je le počasi gineval 2. slabeti, hirati: vidno je ginevala pod težo skrbi / spomin mu vedno bolj gineva peša ♪
  12.      gíngam  -a m (ȋ) tekst. bombažna vzorčasta tkanina v platneni vezavi, zlasti za predpasnike ♪
  13.      gíngav  -a -o prid. (ȋ) nar. vzhodno šibek, slaboten, bolehen: omožena je bila z gingavim pijancem ♪
  14.      gingivítis  -a m (ȋ) med. vnetje dlesni: zdraviti gingivitis ♪
  15.      gíniti 1 -em nedov. (í ȋ) knjiž. 1. slabeti, hirati: deklica je bolj in bolj ginila; gine kakor sneg spomladi / njena moč hitro gine; volja mu gine; ekspr. kar ginila je od vznemirjenosti // umirati: množice ginejo od lakote; giniti za svobodo; v mnogih vojnah ginejo ljudje za tuje koristi 2. ponehavati, izgubljati se: strah v njem je polagoma ginil; od dne do dne je bolj ginila sloga in ljubezen / postava gine v meglo, v megli / rdečica ji gine z lic; pesn. mladost, življenje gine ginèč -éča -e in ginóč -a -e: gineč sneg; v trpljenju gineče bitje ♪
  16.      gíniti 2 -em dov. (ȋ ȋ) zastar. ganiti: besede so ga globoko ginile; v srce giniti; prim. ginjen ♪
  17.      gínjen  -a -o prid. (ȋ) ganjen: bil je vidno ginjen / odgovoril je z ginjenim glasom / ginjen do solz zelo, močno; prim. giniti2 ♪
  18.      gínjenje  -a s (ȋ) zastar. ganjenost: polastilo se ga je globoko ginjenje ♪
  19.      gínjenost  -i ž (ȋ) ganjenost: obšla jo je rahla ginjenost; ginjenosti ni mogel skriti; ves je prevzet od ginjenosti / solze ginjenosti ♪
  20.      gínko  -a m (ȋ) vrtn. parkovno drevo z dvokrpimi listi, po izvoru iz Azije, Ginkgo biloba ♪
  21.      ginljív  -a -o prid. (ȋ í) star. ganljiv: ginljive besede; slovo je bilo zelo ginljivo ginljívo prisl.: ginljivo se poslavljati / delal se je naravnost ginljivo nevednega zelo, močno ♪
  22.      ginljívka  -e ž (ȋ) publ., redko ganljivka ♪
  23.      ginljívost  -i ž (í) star. ganljivost: prevzela jo je ginljivost njegovih besed ♪
  24.      ginogamét  -a m (ẹ̑) biol. ginogameta ♪
  25.      ginogaméta  -e ž (ẹ̑) biol. ženska spolna celica ♪

   5.201 5.226 5.251 5.276 5.301 5.326 5.351 5.376 5.401 5.426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA