Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
9 (4.126-4.150)
- drískavost -i ž (ȋ) pojavljanje, obstajanje driske: neprimerna krma povzroča driskavost ♪
- drístavec -vca m (í) bot. vodna trajnica z različno oblikovanimi listi in iz vode štrlečimi socvetji v klasih, Potamogeton: kodrasti dristavec; travasti dristavec ♪
- dristílen -lna -o prid. (ȋ) star. ki pospešuje iztrebljanje; odvajalen: dristilni čaj ♪
- dristílo -a s (í) star. zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo: dati, vzeti dristilo ♦ med. odvajalno sredstvo, ki se daje v danko; klistir ♪
- dristíti -ím nedov. (ȋ í) star. pospeševati iztrebljanje z odvajalnim sredstvom; čistiti: dristiti bolnika ♪
- drístlja -e ž (ȋ) med. priprava za dajanje odvajalnih, zdravilnih ali hranilnih tekočin v danko; klistirka ♪
- dŕkati -am nedov. (ȓ) zastar. 1. večkrat zdrsniti, zdrkniti: potne kapljice so mu drkale po čelu 2. drsati se: gledala je, kako fantje drkajo po ledu; otroci so se hodili na potok drkat ♪
- dŕkelj -klja m (ŕ) zastar. palica, krepelec: otroci so z drklji udrihali po oslu ♪
- dŕmež in dŕmeš -a m (ȓ) hrvatski ljudski ples v dvočetrtinskem taktu: gostilna se je tresla od drmeža ♪
- drnjóhati -am nedov. (ọ̑) ekspr. smrčati: drnjohal je, da se je soba tresla // slabš. spati: dan je že, pa še kar naprej drnjoha ♪
- drôbcken -a -o [kǝn] prid. (ȏ) ekspr. zelo droben: drobcken fantek; v zemlji kar mrgoli drobckenih živalic / drobckena pisava ♪
- dróbež -a m (ọ̑) nar. majhni otroci; drobiž: vzela [je] najmanjšega na roke, ga poljubila na mrzla usta in dejala s smehljajem proti drugim, ki so stali v vrsti pred njo: »No, drobež, ali ste le prišli.« (Prežihov) ♪
- drobítev -tve ž (ȋ) glagolnik od drobiti: preprečiti nadaljnjo drobitev kmečkih gospodarstev; drobitev industrijskih organizacij; drobitev delovnega procesa / drobitev kamenja ♪
- drobljánček -čka m (á) manjšalnica od drobljanec: drobljančka sta se je držala za krilo; jokajoči drobljanček / drobljančki kruha ♪
- drobníca -e ž (í) rabi se samostojno ali kot prilastek necepljena hruška, češnja ali njun sadež: drobnice zorijo; cepiti drobnico; kisle drobnice; ležati v senci hruške drobnice; kot suha drobnica zgubančen obraz ♪
- drobnjád -i ž (ȃ) 1. ekspr. majhni otroci; drobiž: vso pot nas je spremljala vaška drobnjad; lačna, jokajoča drobnjad // drobne, majhne živali: detelja je polna zajčje drobnjadi / petelin je stal ponosno sredi svoje drobnjadi 2. kar je drobno, majhno: jablane so rodile samo drobnjad; iz torbice se je usula raznovrstna drobnjad drobnarija ◊ gozd. do sedem centimetrov debel okrogel les ♪
- drobno... ali drôbno... prvi del zloženk (ó) nanašajoč se na droben: drobnocveten, drobnoglavec, drobnozrnat; drobnoblagoven, drobnolastniški ♪
- drôbnoblagóven -vna -o prid. (ó-ọ̄) v zvezi drobnoblagovna proizvodnja drobna blagovna proizvodnja ♪
- drôbnoburžoázen -zna -o [tudi -žua-] prid. (ó-ȃ) nanašajoč se na drobno buržoazijo: nesprejemljivi drobnoburžoazni nazori sindikalistov; izhaja iz drobnoburžoaznega okolja / drobnoburžoazni kritiki marksizma; drobnoburžoazna inteligenca; drobnoburžoazne stranke, težnje ♪
- drobnocvéten -tna -o prid. (ẹ̑) ki ima drobne cvete: drobnocvetne narcise; drobnocvetno grmičevje ♦ bot. drobnocvetna nedotika vrtni ali njivski plevel z drobnimi rumenimi cveti, Impatiens parviflora ♪
- drobnoglàv in drobnogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima drobno, majhno glavo: drobnoglav otrok ♪
- drobnoglávec -vca m (ȃ) ekspr. kdor ima drobno, majhno glavo ♪
- drobnoglávost -i ž (ā) med. značilnost človeka z nesorazmerno majhno glavo ♪
- drobnoglèd -éda m (ȅ ẹ́) optična priprava za opazovanje zelo majhnih, s prostim očesom nevidnih stvari; mikroskop: opazovati celice pod drobnogledom ∙ ekspr. vzeti problem pod drobnogled natančno in vsestransko ga proučiti ♪
- drobnogléden -dna -o prid. (ẹ̄) 1. nanašajoč se na drobnogled; mikroskopski: drobnogledne raziskave / redko drobnogledne črke zelo majhne, komaj vidne 2. ki drobno gleda: drobnogleden možic ♪
4.001 4.026 4.051 4.076 4.101 4.126 4.151 4.176 4.201 4.226