Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
9 (4.076-4.100) 
- drágica 1 -e ž (ȃ) ekspr. draga, ljubljena ženska: naša dragica je zbolela / kot nagovor pojdi z menoj, dragica / iron. motiš se, dragica ♪
- dragonáda -e ž (ȃ) zgod. nasilno pokatoličevanje protestantov z naseljevanjem vojakov v 17. stoletju: bili so žrtve zloglasne dragonade ♪
- dragotínje -a s (ȋ) knjiž., redko dragocenosti, nakit: v skrinji je bila zlata ogrlica in drugo dragotinje ♪
- dráhma -e ž (ȃ) grška denarna enota: prizadevanje za stabilizacijo drahme // kovanec v vrednosti te enote ♪
- dramátik -a m (á) kdor piše dramska dela: igrati delo domačega dramatika ♪
- dramatúrški -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na dramaturge ali dramaturgijo: dramaturški zakoni; dramaturška študija / dramaturški poklic ♦ gled. dramaturška analiza razčlenjevanje vsebine, zgradbe in ideje dramskega dela; dramaturška črta dramatúrško prisl.: delo dramaturško predelati ♪
- drapé -ja m (ẹ̑) tanka tkanina iz česane volne: uniforma iz drapeja; neskl. pril.: drape tkanina ♪
- drástičnost -i ž (á) lastnost drastičnega: drastičnost primera ♪
- dravídski -a -o (ȋ) pridevnik od Dravid: dravidski jeziki ♪
- drážest -i ž (ā) knjiž. ljubkost, privlačnost: dekletova dražest ga je omamljala; gibala se je z veliko dražestjo / skrivnostna dražest besede ♪
- drážesten -tna -o prid. (ā) knjiž. ljubek, privlačen: dražestne jamice na licih; dražestno dekle / ekspr. imela je dražestno obleko / dražestne podobe iz mladosti drážestno prisl.: dražestno se nasmehniti ♪
- drážica -e ž (á) manjšalnica od draga1: ozka, zarasla dražica ♪
- dražílec -lca [u̯c tudi lc] m (ȋ) kdor vodi dražbo: uradni dražilec // kdor se s ponujanjem večje vsote poteguje za blago, ki se prodaja na dražbi: za posestvo se je oglasilo več dražilcev ♪
- dražílen -lna -o prid. (ȋ) ki draži, vznemirja: dražilne dišave; dražilno obmorsko podnebje / dražilen kašelj ♦ čeb. dražilno pitanje krmljenje čebel z namenom, da bi matica močneje zalegala dražílno prisl.: dražilno vplivati na kaj ♪
- dražílnost -i ž (ȋ) lastnost dražilnega: dražilnost dima / dražilnost zdravila ♪
- dražílo -a s (í) sredstvo, ki dražilno vpliva na organizem: kofein je lahko nevarno dražilo; uživati dražila; njena bližina je delovala nanj kot dražilo ♦ med. spolno dražilo afrodiziak ♪
- dražítelj -a m (ȋ) dražilec: imenovali so ga za uradnega dražitelja / dražitelji niso odnehali ♪
- dražítev -tve ž (ȋ) zviševanje cene: nenehna dražitev potrošniškega blaga ♪
- dražíti -ím nedov. (ȋ í) 1. zviševati ceno: meso kar naprej dražijo / življenje se zmeraj bolj draži 2. s ponujanjem večje vsote potegovati se za blago, ki se prodaja na dražbi: mi bomo dražili travnik, sosedovi pa njive; dražiti za koga drugega ♪
- dražíti in drážiti -im, in drážiti -im nedov. (ȋ á; á ā) 1. delovati na organizem tako, da nastane reakcija: prah draži pljuča; dražiti oči s solzivcem; dražiti živce; brezoseb. draži ga h kašljanju, na kašelj / pečenka ga prijetno draži v nos; sadje draži tek pospešuje, veča // razvnemati, podžigati: dražiti domišljijo; skrivnost je dražila dekličino radovednost 2. spravljati koga v razburjenost, jezo: paglavci dražijo berača; to ga draži kot rdeča ruta bika / dražiti čebele, psa / dražijo jo, da ima fanta; vsi jo dražijo z njim šalijo se, ker ga ima rada, ker jo ima rad; zelo me draži, da ga nisem spoznala 3. redko hujskati, podpihovati: dražil je ravnatelja proti meni dražèč -éča -e: dražeč nemir; dražeča snov ♪
- drčánje -a s (ȃ) glagolnik od drčati: drčanje ladje po vodni gladini / hoja po razmočenem pobočju je bila eno samo drčanje ♪
- drdràv -áva -o prid. (ȁ á) ekspr. ki hitro in mnogo govori: drdrav otrok ♪
- drêkast -a -o prid. (é) vulg. umazan: drekast otrok ♪
- dremávh -a m (ȃ) ekspr. kdor (rad) dremlje ♪
- dremôta -e ž (ó) 1. knjiž. dremavica: prebuditi se iz težke dremote; biti pogreznjen v dremoto / dremota se ga je polastila 2. knjiž., redko mrak, temačnost: dremota je legla na pokrajino ♪
3.951 3.976 4.001 4.026 4.051 4.076 4.101 4.126 4.151 4.176 
