Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (3.901-3.925)



  1.      domovínstvo  -a s () 1. knjiž. pripadnost domovini: v vsakem stavku poudarja domovinstvo / roman kaže globoko domovinstvo ljubezen do domovine 2. jur., do 1945 pristojnost v določeno občino: podeliti, pridobiti si domovinstvo; potrdilo o domovinstvu; pren. domovina mu ni priznala domovinstva
  2.      domóvnica  -e ž (ọ̑) jur., do 1945 listina, s katero se komu potrdi domovinska pravica: izdati domovnico
  3.      domoznánec  -nca m () kdor se ukvarja z domoznanstvom: knjiga je zanimiva zlasti za domoznance in genealoge
  4.      donašálec  -lca [c] m () kdor kaj prinaša: donašalec cigaret, vode
  5.      dóndica  -e ž (ọ̑) manjšalnica od donda
  6.      donhuán  tudi donjuán -a [-ha-] m () ekspr. moški, ki išče vedno novih ljubezenskih dogodivščin: izkušen, znan donhuan; kdo bi si mislil, da je tak donhuan
  7.      donkihótščina  -e ž (ọ̑) redko donkihotstvo: to je pristna donkihotščina
  8.      dooráti  -ôrjem in -órjem dov., doôrji doorjíte; doorál (á ó, ọ́) končati oranje: danes še ne bo dooral
  9.      dopeljáti  -péljem tudi -ám dov., dopêlji dopeljíte; dopêljal (á ẹ̄, ) 1. dodatno, zraven pripeljati: če bo peska zmanjkalo, ga še dopeljite 2. zastar. pripeljati: dopeljali so nove zvonove; domov se je dopeljal s poštnim vozom
  10.      dopésniti  -im dov. (ẹ̑) knjiž. dodatno, zraven spesniti: dopesnil je še eno kitico
  11.      dopetáča  -e ž (á) ekspr., rabi se samostojno ali kot prilastek oblačilo, ki sega do pet: ogrnjen je bil v dolgo črno dopetačo; srajca, suknja dopetača; hlače dopetače; iron. oblekel je meniško dopetačo
  12.      dopéten  in dopêten -tna -o prid. (ẹ̑; ē) ki sega do pet: zavil se je v dolg dopeten plašč; dopetna halja, srajca; dopetno krilo
  13.      dopéti  -pôjem dov., dopój dopójte, tudi dopôj dopôjte; dopél (ẹ́ ó) končati petje: petelin je dopel; dopeti melodijo dopét -a -o: dopeta pesem
  14.      dopétnica  in dopêtnica -e ž (ẹ̑; ) redko, rabi se samostojno ali kot prilastek dopetača, dopetnik: srajca dopetnica
  15.      dopétnik  in dopêtnik -a m (ẹ̑; ) ekspr., rabi se samostojno ali kot prilastek oblačilo, ki sega do pet: ogrnil si je dopetnik; kožuh dopetnik
  16.      dópika  -e ž (ọ́) fin., kratica dvojno knjigovodstvo
  17.      dóping  -a m (ọ̑) šport. sredstvo, ki preko mere povečuje telesno dejavnost, zmogljivost: jemati doping pred tekmami; uporaba dopinga je prepovedana // uporabljanje, uživanje tega sredstva: tekmovalko so izključili zaradi dopinga / ukvarjati se z dopingom dirkalnih konj
  18.      dopís  -a m () 1. krajše uradno ali poslovno pismeno sporočilo: napisati, prejeti, sestaviti dopis; dopise je treba takoj rešiti; dopis s sodišča ♦ adm. spremni dopis 2. poročilo, prispevek, navadno za časopis: uredništvo je prejelo precej dopisov; dopis našega stalnega sodelavca iz Moskve
  19.      dopísati  in dopisáti -píšem dov., dopíšite (í á í) 1. končati pisanje: oddahnil se je, ko je dopisal; dopisati pismo 2. dodatno, zraven napisati: dopisati zadnjo črko besede; dopisati opombe; pesnik je dopisal še sto verzov
  20.      dopítati  -am dov. () spitati do konca: dopitati prašiča ♦ čeb. dopitati čebele dati jim jeseni toliko hrane, kolikor je potrebujejo za čez zimo dopítan -a -o: dopitana živina
  21.      dopláviti  -im tudi doplavíti -ím dov., doplávil (ā ; í) s tokom prinesti, spraviti kam: doplaviti les do jeza / kri doplavi bakterije
  22.      dopoldánec  -nca [d] m (á) žarg., šol. kdor hodi dopoldne v šolo: šipo so razbili dopoldanci; dopoldanci in popoldanci
  23.      dopolnítven  -a -o [n] () pridevnik od dopolnitev: dopolnitveni postopek
  24.      dopotováti  -újem tudi dopótovati -ujem dov.; ọ̑) potujoč priti kam: gostje so pravkar dopotovali; dopotovati v mesto; dopotovati z vlakom
  25.      doprevráten  -tna -o prid. () nanašajoč se na čas do prevrata: doprevratne razmere

   3.776 3.801 3.826 3.851 3.876 3.901 3.926 3.951 3.976 4.001  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA