Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (3.776-3.800)



  1.      dobropís  -a m () fin. knjiženje v dobro: dobropis na kontu dolžnika // obvestilo o takem knjiženju
  2.      dobrososédski  -a -o prid. (ẹ̑) publ. nanašajoč se na dobre sosede: dobrososedsko sodelovanje držav / dobrososedski odnosi
  3.      dobrosŕčen  -čna -o prid. () ki je dobrega srca: dobrosrčen človek; ženica je zelo dobrosrčna
  4.      dobrosŕčnež  -a m () ekspr., redko dobrosrčen človek
  5.      dobrosŕčnost  -i ž () lastnost dobrosrčnega človeka: iz same dobrosrčnosti mu pomaga
  6.      dobrotováti  -újem tudi dobrótovati -ujem nedov.; ọ̑) star. izkazovati, deliti dobrote: preskop je, da bi dobrotoval
  7.      dobrovóljec  -jca m (ọ̑) star. kdor stopi prostovoljno v vojsko; prostovoljec: bitke se je udeležil kot dobrovoljec ♦ zgod. solunski dobrovoljci jugoslovanski prostovoljci, ki so se borili leta 1916 na solunski fronti
  8.      dobrovóljski  -a -o (ọ̑) pridevnik od dobrovoljec: dobrovoljska divizija, legija
  9.      docíranje  -a s () glagolnik od docirati: tako dociranje spominja na zaključno moralo v basni / profesor se je skrbno izogibal dociranja; abstraktno, dolgočasno dociranje
  10.      dočím  vez. () neustalj. medtem ko: branil se je z eno roko, dočim je deček napadal z obema / zastar. dočim je bila žena na vrtu, je preiskal njeno omaro
  11.      dodejáti  -déjem dov., tudi dodém; 2. mn. dodéjete tudi dodéste, 3. mn. tudi dodejó; dodéj in dodèj; dodejál (á ẹ̑) star., navadno kot deležnik na -l dodati: pismu je dodejal še denar / drugi ljudje pa so dodejali, da je dober
  12.      dodelíti  -ím dov., dodélil ( í) 1. z odločbo izročiti v uporabo: dodelili so mu novo stanovanje // z odločbo postaviti koga na kako mesto, položaj: otroka je sodišče dodelilo materi 2. star. dati, podeliti: usoda mu ni dodelila sreče ◊ num. dodeliti novec ugotoviti vladarja in kovnico pri starem novcu dodeljèn -êna -o: fant je dodeljen drugemu polku; oče je bil dodeljen k motoriziranim oddelkom; s to odločbo nama je bila dodeljena soba
  13.      dodôbra  in dodóbra prisl. (; ọ̑) temeljito, popolnoma: dodobra se naspati, ohladiti; dodobra premisliti; dodobra iztisnjena limona; dodobra prepojena tla
  14.      doganljív  -a -o prid. ( í) knjiž. ki se da dognati: doganljive prvine lirike; ta dejstva so doganljiva // ki je sposoben z razmišljanjem, raziskovanjem priti do česa: doganljiv in intuitiven kritik
  15.      dogléžnjica  -e ž (ẹ̑) nav. mn., redko obuvalo, ki sega do gležnjev
  16.      dógma  -e ž (ọ̑) 1. rel. temeljni, nespremenljivi verski nauk: razglasiti za dogmo; cerkvene, verske dogme; dogma o sveti Trojici 2. nav. slabš. trditev, načelo, ki temelji na avtoriteti, ne na znanstvenih dokazih: ta nazor je dobil veljavo dogme; boj proti dogmam v znanosti / svoja dognanja ima za dogme
  17.      dogmátičen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na dogmo: to je dogmatični nauk cerkve; dogmatična definicija / dogmatična določba, kritika / dogmatično maličenje marksizma 2. nav. slabš. ki ne dopušča pomislekov, ugovorov, dokazovanja: pouk ne sme biti dogmatičen; dogmatično mišljenje, ravnanje; njegovo dogmatično stališče je bilo stvari v škodo / povedal je svoje mnenje v dogmatičnem tonu dogmátično prisl.: dogmatično trditi
  18.      dogmátičnost  -i ž (á) nav. slabš. lastnost, značilnost dogmatičnega: tuja mu je vsaka dogmatičnost; moti jih dogmatičnost njegovih trditev / tak pouk vodi v dogmatičnost
  19.      dogmátik  -a m (á) 1. nav. slabš. kdor kaj dogmatično trdi ali se natančno, togo drži dogem: nestrpen dogmatik je; nočemo biti togi dogmatiki; ravna kot dogmatik 2. rel. strokovnjak za dogmatiko: katoliški, protestantski dogmatiki
  20.      dogmátika  -e ž (á) rel. nauk o dogmah: dogmatika in filozofija / profesor dogmatike
  21.      dogmatizácija  -e ž (á) knjiž. dogmatiziranje: dogmatizacija marksizma in leninizma
  22.      dogmatízem  -zma m () knjiž., nav. slabš. mišljenje ali ravnanje, ki ne dopušča pomislekov, ugovorov, dokazovanja: dogmatizem zavira revolucionarno misel; osvoboditi se moramo dogmatizma; estetski dogmatizem; to je suhi dogmatizem; odpraviti je treba ostanke dogmatizma / boj proti dogmatizmu v znanosti
  23.      dogmatizíranje  -a s () glagolnik od dogmatizirati: dogmatiziranje je nezdružljivo z znanostjo; dogmatiziranje marksizma
  24.      dogmatizírati  -am nedov. in dov. () knjiž., nav. slabš. dajati čemu značilnosti dogme: svojega nazora nočem dogmatizirati; dogmatizirali so njegovo teorijo dogmatizíran -a -o: program ne sme postati dogmatizirana formula
  25.      dogmátski  -a -o prid. () dogmatičen: dogmatska trditev; kritiko so razglasili za dogmatsko ♦ rel. dogmatska resnica

   3.651 3.676 3.701 3.726 3.751 3.776 3.801 3.826 3.851 3.876  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA