Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (34.451-34.475)


  1.      žúpa 2 -e ž (ú) 1. nižje pog. juha: naliti, srebati župo; redka, vroča župa / goveja, krompirjeva župa ∙ ekspr. ta pa ni po (prežgani) župi priplaval je bister, prebrisan 2. nar. sladek sok iz mletega, mečkanega grozdja, sadja; mošt ♪
  2.      župàn 1 -ána m (ȁ á) 1. v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja predstojnik občine: dolžnosti in pravice župana; trg je imel dekana in župana / mestni, vaški župan 2. pog. predsednik skupščine občine, mesta: sestanek je vodil župan; izvoliti župana; imenovati koga za župana / celjski, ljubljanski župan; šišenski župan 3. v nekaterih državah predstojnik mestne uprave: celovški, nabrežinski, tržaški župan 4. v zvezi veliki župan od 1924 do 1929 predstojnik državne uprave v določeni oblasti: veliki župan mariborske oblasti ◊ zgod. predstojnik župe ali organ zemljiškega gospostva ♪
  3.      župàn 2 -ána m (ȁ á) v nekaterih slovanskih deželah, nekdaj plašču podobno moško vrhnje oblačilo s stoječim ovratnikom in z gubami na hrbtu: volnen, žametast župan ♪
  4.      župánčičevski  -a -o prid. (ȃ) tak kot pri Župančiču: župančičevski ritem; župančičevski zanos župánčičevsko prisl.: izražati se (po) župančičevsko ♪
  5.      župánec  -nca m (á) zastar. krpa, zaplata: prišiti županec na čevelj; usnjen županec ♪
  6.      žúpanica  -e ž (ȗ) jur., nekdaj zemljišče, prepuščeno županu, navadno huba ♪
  7.      županíja  -e ž (ȋ) 1. na Madžarskem v sklopu države oblikovana pokrajinska enota s svojo upravo, zastopstvom in pravom: uprava županije / Železna županija // v ogrski monarhiji najvišja upravna enota; komitat: zastopniki županije 2. v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja urad župana; županstvo: pred županijo se je zbrala skupina ljudi 3. zgod., v fevdalizmu skupnost prebivalcev ene ali več vasi ali njeno ozemlje; župa: županija krči gozd za pašnike ♪
  8.      županíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na županijo: županijsko ozemlje / županijsko uradništvo ♪
  9.      župániti  -im nedov. (á ȃ) v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja biti župan, opravljati županske posle: župani več vasem ♪
  10.      župánja  -e ž (ā) 1. pog. predsednica skupščine občine, mesta: izvoliti županjo / mariborska županja 2. v nekaterih državah predstojnica mestne uprave: nekatera ameriška mesta imajo županje 3. star. županova žena: vplivna županja / mati županja ♪
  11.      župánji  -a -e prid. (ā) star. županov: županja hči ♦ jur. županje njive nekdaj zemljišče, prepuščeno županu, navadno njive ♪
  12.      župánov  -a -o prid. (á) nanašajoč se na župana: županova hči / županova posest / županovo delo ♪
  13.      županovánje  -a s (ȃ) glagolnik od županovati: opustiti, prevzeti županovanje; dolgoletno županovanje ♪
  14.      županováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja biti župan, opravljati županske posle: več let je županoval; dobro županovati 2. pog. biti predsednik skupščine občine, mesta: v času, ko je on županoval, se je mesto zelo razvilo ♪
  15.      župánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na župane: prevzeti županske posle / županska čast ♪
  16.      župánstvo  -a s (ȃ) v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja 1. urad župana: čakati na županstvu / občinsko županstvo 2. naslov, dejavnost županov: prevzeti županstvo ♪
  17.      žúpen  -pna -o prid. (ȗ) župnijski: župna cerkev ♦ rel. župni upravitelj župnijski upravitelj ♪
  18.      žúpica  -e ž (ú) nižje pog. juhica: skuhati župico ♪
  19.      župlján  in župljàn -ána m (ȃ; ȁ á) pripadnik župnije: srečanje starejših župljanov ♪
  20.      župljánka  -e ž (ȃ) pripadnica župnije ♪
  21.      žúpnica  -e ž (ȗ) jur., nekdaj zemljišče, prepuščeno županu, navadno njiva ♪
  22.      župníja  -e ž (ȋ) najmanjša upravna enota katoliške cerkve: upravljati, ustanoviti župnijo; v dekaniji je več župnij; majhna, velika župnija; mestne župnije ♪
  23.      župníjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na župnijo: župnijski urad; župnijska cerkev / župnijski svet / župnijska šola nekdaj šola, ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje cerkev, navadno župnija ♦ rel. župnijski upravitelj duhovnik, ki začasno upravlja župnijo ♪
  24.      žúpnik 1 -a m (ȗ) predstojnik župnije: župnik mašuje, pridiga; obred je opravil domači župnik; župnik in kaplan / stolni župnik ♪
  25.      žúpnik 2 -a m (ȗ) 1. etn. obredni kruh, pečen za božične praznike: vsak član družine je dobil kos župnika 2. jur., nekdaj zemljišče, prepuščeno županu, navadno travnik ♪

   34.326 34.351 34.376 34.401 34.426 34.451 34.476 34.501 34.526 34.551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA