Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (34.051-34.075)


  1.      žíčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na žico: žična debelina / žična krtača; žična mreža, ograja; žična vrv / žični kolobar / žična ovira ogrodje, navadno leseno, prepleteno z bodečo žico; žične škarje škarje za rezanje žice; brezžične in žične zveze ♦ agr. žični kozolec kozolcu podobna naprava za sušenje krme; ptt žična telefonija, telegrafija telefonija, telegrafija s prenašanjem po vodniku; teh. žično steklo steklo z vdelano mrežo iz tanke žice ♪
  2.      žíčevje  -a s (ȋ) več žic, žice: bakreno žičevje; plaziti se skozi bodeče žičevje ♪
  3.      žíčka  -e ž (í) manjšalnica od žica: zamenjati pretrgano žičko; povezati z žičko; bakrena žička ♪
  4.      žíčnat  -a -o prid. (ȋ) ki je iz žice: žičnat podstavek; žičnata ščetka; žičnato sito ♪
  5.      žíčnica  -e ž (ȋ) 1. naprava za prevoz oseb ali tovora, pri kateri se breme pomika po vrvi, napeti med podporami: zgraditi žičnico; peljati se z žičnico; obratovanje žičnice; zgornja postaja žičnice / enosedežna žičnica osebna žičnica, ki ima na določeni razdalji po en sedež; kabinska žičnica; krožna žičnica osebna žičnica, pri kateri se kabine ali sedeži gibljejo med postajama v isti krožni smeri; nihalna žičnica pri kateri se vlečna vrv pri eni vožnji premika naprej, pri drugi nazaj ♦ mont. jamska žičnica za prevoz premoga, rude v rudniku; teh. težnostna žičnica po kateri se premika tovor zaradi lastne teže 2. navadno v zvezi hmeljna ali hmeljska žičnica ogrodje iz drogov in žic za oporo hmeljevim trtam: postaviti hmeljno žičnico ♪
  6.      žíčničar  -ja m (ȋ) kdor se poklicno ukvarja s prevažanjem oseb ali tovora z žičnico: usposabljati žičničarje; mehaniki in žičničarji // publ. podjetje, ki se ukvarja s takim prevažanjem: dogovori med žičničarji ♪
  7.      žíčničarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na žičničarje ali žičničarstvo: žičničarsko podjetje / žičničarski strojnik ♪
  8.      žíčničarstvo  -a s (ȋ) dejavnost, ki se ukvarja s prevažanjem oseb ali tovora z žičnicami: razvoj žičničarstva ♪
  9.      žíčnik  -a m (ȋ) žebelj iz žice, navadno brez glave: izdelovati žičnike; gladki, nasekani žičniki; železen žičnik; žičniki in vijaki / čevljarski, steklarski žičnik ♪
  10.      žíčniški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na žičnico: zgraditi žičniški sistem / žičniška nesreča ♪
  11.      žíd  -a m, im. mn. žídje in žídi (ȋ í) 1. pripadnik židovske vere: gospodar je bil žid 2. ekspr. stiskač, oderuh: postal je pravi žid ● knjiž. večni žid človek, ki ga nemir žene po svetu ♪
  12.      žída  -e ž (ȋ) star. svila: trgovec z žido; žamet in žida / v žido se oblačiti ♪
  13.      žídan  -a -o prid. (ȋ) star. svilen: židana obleka, ruta ∙ ekspr. ima židan čas veliko prostega časa; ekspr. biti židane volje dobre ♪
  14.      žídek  -dka m (ȋ) ekspr. manjšalnica od žid: židek s čepico ♪
  15.      žídek  -dka -o prid. (í) težko tekoč: židek med; židka tekočina / židko blato mehko, lepljivo ♦ fiz. ki se upira pretakanju v ceveh in gibanju teles v njem ♪
  16.      žídinja  -e ž (ȋ) pripadnica židovske vere: židinje in muslimanke ♪
  17.      žídkost  -i ž (í) lastnost snovi, da težko teče: zniževati židkost z višanjem temperature // fiz. lastnost tekočin in plinov, da se upirajo pretakanju v ceveh in gibanju teles v njih: meriti židkost; židkost plina, tekočine ♪
  18.      žídov  -a m (ȋ) zastar. žid: židov mu je obljubil denar ♪
  19.      žídovka  -e ž (í) zastar. židinja: postala je židovka ♪
  20.      žídovski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na Žide ali žide: židovski bankir / židovski praznik / židovska četrt / židovska vera vera, ki temelji na svetem pismu stare zaveze in talmudu ♪
  21.      žídovstvo  -a s (í) 1. vera, miselnost, kultura Židov: zgodovina židovstva 2. redko Židi, Judje: vse židovstvo se je vrnilo ♪
  22.      žíg  -a m (ȋ) 1. uradni znak z imenom organa, organizacije, z določenim besedilom kot dokaz pristnosti, verodostojnosti listine, akta: dati, odtisniti žig; pritisniti, ekspr. udariti žig v potni list; preklicati, spremeniti žig; opremiti kupon z žigom / nerazločen poštni žig // v izdelek vtisnjen, odtisnjen znak, s katerim se potrjuje kvaliteta, izdelovalec: vtisniti žig; prstan z žigom na notranji strani 2. priprava zlasti s kovinskim negativom določenega znaka, navadno okrogle oblike: hraniti, izdelovati žige; barva, stojalo za žige 3. ed., knjiž., navadno s prilastkom značilnosti, posebnosti: vojna leta so mu dala žig za vse življenje; s tem dejanjem si je pritisnil sramotni žig / z oslabljenim pomenom tega človeka označuje žig izdajstva ● vžgati sramotni žig nekdaj vžgati znamenje kot kazen za kako dejanje ◊ adm. mokri žig pri katerem je barva raztopljena in se znak odtisne na papir; suhi žig reliefno oblikovan, brezbarven žig, pri katerem se znak odtisne s stisnjenjem kovinskega pozitiva in negativa; filat. enokrožni žig ki ima eno krožnico, ob kateri je označba pošte; metal. čistinski žig ki na kovini potrjuje stopnjo čistine; ptt priložnostni žig poštni žig, uporabljan na določeni pošti, poštah v počastitev določenega dogodka; vet. žig z žigom narejeno, vžgano znamenje na telesu zlasti goveda, konja ♪
  23.      žígažága  in žíga žága medm. (ȋ-ā) posnema glas pri žaganju: po gozdu je odmevalo: žigažaga, žigažaga / pri igri z otrokom ob posnemanju žaganja žigažaga, glavica proč ♪
  24.      žígec  -gca m (ȋ) v zvezi koroški žigec srednje velik lovski pes črne barve z rjavimi lisami okrog oči in na prsih: istrski gonič in koroški žigec ♪
  25.      žignína  -e ž (ȋ) jur. pristojbina za žigosanje meril in dragih kovin: plačati žignino ♪

   33.926 33.951 33.976 34.001 34.026 34.051 34.076 34.101 34.126 34.151  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA