Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (33.901-33.925)


  1.      želódek  -dka m (ọ̄) ekspr. manjšalnica od želod: storžki in želodki / novoletna voščilnica z želodki; verižica z zlatim želodkom ◊ zool. morski rak, katerega na podlago pritrjeno telo obdajajo apnenčaste ploščice, Balanus ♪
  2.      želóden  -dna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na želod: želodna oblika / gnati svinje na želodno pašo ♪
  3.      želódov  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na želod: želodova oblika / poljud. želodova kapica želodova skledica; želodova kava kava iz žganega zdrobljenega želoda; želodova moka drobno zdrobljen, zmlet želod ♦ bot. želodova skledica ovoj, ki deloma obdaja želod ♪
  4.      žélva  -e ž (ẹ̄) 1. plazilec s hrbtnim in trebušnim oklepom: želva lazi, plava; želva leže jajca; gojišče želv; oklep želve; počasen, star kot želva ♦ zool. glavata želva z veliko glavo in močnimi čeljustmi, Caretta caretta; kopenske želve na kopnem živeče želve z zelo močnim hrbtnim in trebušnim oklepom, Testudinidae; močvirske želve v počasi tekočih vodah živeče želve s plavalno kožico med prsti, Emydidae; morske želve v morju živeče želve s ploščatim, srčasto oblikovanim oklepom, Chelonidae 2. voj., v starem in srednjem veku priprava na kolesih s poševno leseno streho za kritje ob napadu na obzidje: kamnometi in želve ♪
  5.      žélvast  -a -o prid. (ẹ̄) tak kot pri želvi: želvaste izbokline / ekspr. želvasta glava ♦ med. želvasta obveza obveza, navadno za koleno, komolec, podobna izbočenemu želvjemu hrbtnemu oklepu; obl. želvasti ovratnik cevast ovratnik, napolnjen s penasto gumo ali vatelinom ♪
  6.      žélvin  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na želvo: želvin oklep; opazovati želvino premikanje / redko želvina juha želvja juha ♪
  7.      žélvji  -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na želve: uporaba želvjih oklepov; želvja glava; opazovati želvje premikanje / pripraviti želvjo juho / ekspr. želvji hrbet otoka na obzorju ♪
  8.      želvovína  -e ž (í) roževinasto tkivo, ki sestavlja zunanjo plast želvjega oklepa: obdelovati želvovino; glavnik iz želvovine; očala z okviri iz svetle želvovine ♦ kem. umetna želvovina posebno obdelan celuloid, po videzu podoben naravni želvovini ♪
  9.      želvovínast  -a -o prid. (í) ki je iz želvovine: očala z želvovinastimi okviri; želvovinasta tobačnica ♪
  10.      žémeljn  -a -o [mǝl] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na žemljo: v mleko namočena žemeljna sredica / žemeljne drobtine; žemeljne kocke, rezine / žemeljni cmoki ♪
  11.      žémlja  -e ž (ẹ̑) ovalno oblikovano pecivo iz kvašenega testa z globoko zarezo po dolžini: pojesti za malico žemljo in jogurt; diši po svežih žemljah; zmleti suhe žemlje v drobtine; polovica žemlje / cesarska žemlja hlebčku podobno pecivo, ki ima zgoraj več iz sredine potekajočih polkrožnih zarez; kajzerica; koroška žemlja hlebčku podobno pecivo iz kvašenega testa, ki ima na sredini krogec in iz njega potekajoče zareze; primorska žemlja večja žemlja, pri kateri je vsaka polovica oblikovana iz zvitega testa ♪
  12.      žémljast  -a -o prid. (ẹ̑) tak kot pri žemlji: žemljasta oblika / cvet, goba žemljaste barve rjavkasto rumene žémljasto prisl.: žemljasto hrustljava skorja ♪
  13.      žémljevka  -e ž (ẹ̑) 1. pecivo iz žemelj, jabolk in jajc: speči žemljevko 2. bot. užitna goba z več svetlo rjavimi klobuki na betu, Albatrellus confluens: nabirati mlade žemljevke ♪
  14.      žémljica  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od žemlja: dišeče, sveže žemljice; žemljica z maslom ♪
  15.      žémper  -ja m (ẹ́) obl. debelejši športni pulover: obleči športno krilo in žemper z norveškim vzorcem ♪
  16.      žêna  -e tudi -é ž, rod. mn. žên in žená (é) 1. poročena ženska v odnosu do svojega moža: ima ženo in dva otroka; izgubiti, zapustiti ženo; skrbeti za ženo; prišel je z ženo; bila mu je dobra žena / postala sta mož in žena poročila sta se; dati komu hčer za ženo privoliti v njeno poroko s kom; za ženo ima Korošico njegova žena je Korošica; vzel jo je za ženo oženil, poročil se je z njo 2. dorasla oseba ženskega spola, zlasti starejša: ta žena je njena mati; plemenita kmečka žena; usmiljene žene so poskrbele zanje / publ.: upoštevati iniciativo žená žensk; osvajalec žená // dorasla oseba ženskega spola kot nosilec kake dolžnosti, kakega poklica: popisal je več znamenitih žen / skrb za žene matere; moralna podoba žene zdravnice ● šalj. biti blažen med ženami biti edini moški med ženskami; nar. koroško bela žena lepi, mladi ženski podobno bitje, ki živi v gozdu ali v vodi; vila; pesn. bela žena smrt; nar. leva žena ženska, ki ima spolno razmerje z moškim, poročenim z drugo žensko; zastar. porodna žena porodnica; dan žená praznik mednarodnega ženskega gibanja 8. marca; bila sta kakor mož in žena živela sta skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze; vznes. dobra žena je božji dar srečen je, kdor ima dobro ženo; preg. žena podpira tri vogale hiše, mož pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena ◊ etn. bela žena po ljudskem verovanju mladi, lepi ženski podobno bitje, ki pomaga ženam pri porodu in varuje njihove otroke pred zlim; žalik žena po ljudskem verovanju mladi ženski podobno bitje s čarovno močjo, ki pomaga ubogljivim radodarnim ljudem in muči vanj zaljubljene moške; rel. svetopisemske žene ♪
  17.      ženévski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Ženevo: ženevski prebivalci; ženevske ulice / ženevska konferenca; ženevska mirovna pogajanja ♦ jur. ženevske konvencije meddržavni dogovori, zlasti o zaščiti Rdečega križa iz leta 1864, 1906 in 1929; zgod. ženevska deklaracija sporazum iz novembra 1918, s katerim Kraljevina Srbija priznava Državi Srbov, Hrvatov in Slovencev enakopravnost pri združitvi ter federativno državno ureditev ♪
  18.      ženíca  -e ž (í) 1. nav. ekspr. drobna ženska, navadno starejša: pred hišami so posedale sključene ženice; poslušati pripoved stare ženice 2. redko ženka, ženkica: ima prijetno ženico ♪
  19.      ženíčica  -e ž (í) 1. ekspr. ženica, ženička: prijazna ženičica jim je zapela staro ljudsko pesem 2. redko ženka, ženkica: misli na svojo ženičico ♪
  20.      ženíčka  -e ž (í) 1. nav. ekspr. drobna ženska, navadno starejša: pomagati ženički; stanoval je pri ljubeznivi stari ženički 2. redko ženka, ženkica: možiček in ženička ♪
  21.      ženij  ipd. gl. genij ipd. ♪
  22.      ženíjski  -a -o prid. (ȋ) zastar. inženirski: vojak ženijske čete / ženijski častnik ♪
  23.      ženíkelj  -klja m (í) bot. zdravilna gozdna rastlina z drobnimi belimi ali rdečimi cveti v kobulih, Sanicula ♪
  24.      ženílja  -e ž (ȋ) tekst. mehka, dlakasta preja, navadno iz bombažnih vlaken; šenilja: resice iz ženilje // tkanina z votkom iz te preje: pregrinjalo, zavesa iz ženilje ♪
  25.      ženílo  -a s (í) star. ženitev: kaj se ti tako mudi z ženilom ♪

   33.776 33.801 33.826 33.851 33.876 33.901 33.926 33.951 33.976 34.001  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA