Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (33.401-33.425)


  1.      zvaríti  -ím dov., zváril (ȋ í) 1. teh. spojiti kovinske, plastične dele s segrevanjem ali pritiskom: zvariti tirnice, žice 2. ekspr. združiti, povezati: zvariti dežele v eno državo zvarjèn -êna -o: veriga z zvarjenimi členki; zvarjen spoj; zvarjena konstrukcija ♪
  2.      zvárjenec  -nca m (ȃ) teh. zvarjen predmet: delati zvarjence za dvigala ♪
  3.      zváti  zóvem nedov., zvál (á ọ́) star. 1. klicati, pozivati: zove nas na boj; zvati na pomoč 2. imenovati: zvali so jo Micka; kako se zove ta gora / zovejo ga krivi prerok ● nar. vzhodno ni odrekel, če so ga zvali prosili; nar. vzhodno zvali so jih v goste vabili zván -a -o: zvani gostje ∙ zastar. uveljavljal je svoj tako zvani življenjski nazor pri omejitvi, negotovosti v izjavi tako imenovani ♪
  4.      zvážati  -am nedov. (ȃ) z vožnjo spravljati skupaj: zvažati material za gradnjo / zvažati pridelke na trg voziti ♪
  5.      zvéčanje  -a s (ẹ̑) povečanje: zvečanje potrošnje / zvečanje potreb ♪
  6.      zvéčati  -am dov. (ẹ̑) 1. narediti kaj (bolj) veliko: zvečati vrt 2. narediti, da doseže kaj višjo stopnjo a) glede na količino: zvečati davke / zvečati merilo b) glede na možni razpon: zvečati učinkovitost dela c) glede na intenzivnost: pohvala je zvečala njihovo zadovoljstvo zvéčati se 1. postati (bolj) velik: razpoke so se ob potresu zvečale 2. doseči višjo stopnjo a) glede na količino: število štipendij se je zvečalo b) glede na možni razpon: temperatura se je zvečala c) glede na intenzivnost: vsakdanje skrbi so se zvečale zvéčan -a -o: zvečana koncentracija radioaktivnih snovi ♦ muz. zvečani interval interval, pri katerem je zgornji ton kromatično zvišan ali spodnji ton kromatično znižan; zvečani trozvok trozvok, sestavljen iz osnovnega tona, velike terce in zvečane kvinte ♪
  7.      zvečér  prisl. (ẹ̑) v času od večera do polnoči: zvečer hodi na plesne vaje; zdravila jemlje zjutraj, opoldne in zvečer; danes zvečer me ne bo doma; oglasi se jutri zvečer; začeli bomo zvečer ob osmih; doma je morala biti ob desetih zvečer; bilo je že pozno zvečer ♪
  8.      zvečeríti se  -ím se dov., zvečéril se (ȋ í) brezoseb. preiti iz dneva v večer: ko se je zvečerilo, so se utaborili / medtem se je zvečerilo in zasijale so prve zvezde ♪
  9.      zvečéršnji  -a -e prid. (ẹ̄) star. večeren: zvečeršnji sestanek / zvečeršnje mleko mleko od večerne molže ♪
  10.      zvečeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati kaj (bolj) veliko; večati: zvečevati igrišče 2. delati, da doseže kaj višjo stopnjo a) glede na količino: zvečevati proizvodnjo b) glede na možni razpon: zvečevati pomen dogodka c) glede na intenzivnost: zvečevati upanje na uspeh ♪
  11.      zvečíne  prisl. (í) 1. v (veliki) večini: na ladji so bili zvečine nedeljski gostje; pripeljali so se zvečine z avtomobili / to področje je bilo zvečine naseljeno že v trinajstem stoletju v glavnem, pretežno; poznati kaj zvečine iz knjig 2. navadno, ponavadi: take so zvečine vse hotelske sobe; na izlete so hodili zvečine ob nedeljah; zvečine večerjamo doma ♪
  12.      zvečínoma  prisl. (ȋ) star. večinoma: sestra je živela zvečinoma pri očetu ♪
  13.      zvéčjega  in z véčjega prisl. (ẹ̑) nar. v glavnem, pretežno: pridelki so zvečjega že pospravljeni; pozimi so zvečjega stradali ● nar. mudilo se je, zato so delo opravili samo zvečjega samo v grobem, najnujnejše ♪
  14.      zvedàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki si prizadeva dosti izvedeti, videti: zvedav in bister deček; zvedav popotnik; bil je zvedav za nekatere stvari / zvedavo izpraševanje / ekspr. zvedave oči // radoveden: nič ni mogel prikriti zvedavim sosedom; zvedave ženske / skriti se zvedavim pogledom zvedávo prisl.: zvedavo si ogledovati mesto; zvedavo prisluškovati ♪
  15.      zvedávost  -i ž (á) lastnost zvedavega človeka: otrokova nemirna zvedavost; zvedavost in želja po raziskovanju // radovednost: očitati komu zvedavost; ženska zvedavost ♪
  16.      zvedeti  gl. izvedeti ♪
  17.      zvedljív 1 -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se da spraviti, omejiti na kaj: na družbeno občost zvedljive vsebine ♪
  18.      zvedljív 2 -a -o prid. (ȋ í) star. zvedav: zvedljiv raziskovalec bi tu dobil dosti gradiva // radoveden: obkrožila ga je množica zvedljivih ljudi zvedljívo prisl.: zvedljivo izpraševati ♪
  19.      zvedríti  -ím dov., zvédril (ȋ í) razvedriti: prijeten pogovor ga je zvedril; jeza ga je minila, počasi se je zvedril ∙ ekspr. obraz se mu je zvedril na njem se je pojavil veder, vesel izraz zvedríti se nav. 3. os. prenehati deževati: zvedrilo se je tako hitro, kot je začelo deževati // postati veder, brezoblačen: nebo se zvedri; brezoseb. zvedrilo se je in posijalo je sonce ● ekspr. omračeni um se mu je zvedril postal je zopet sposoben normalno misliti, čustvovati; ekspr. zvedrilo se mu je v duši postal je vedro, optimistično razpoložen ♪
  20.      zvégati  -am dov. (ẹ́) zvežiti: vetrovi so zvegali kozolce / ekspr. zvegal je ustnice skrivil ♪
  21.      zvéjati  -am in izvéjati -am dov. (ẹ̑) odstraniti pleve in primesi iz žita: zvejati pšenico, rž zvéjan in izvéjan -a -o: zvejano žito ♪
  22.      zvelíčanje  -a s (ȋ) rel. stanje večne sreče človeka po smrti: moliti za zveličanje; zveličanje in pogubljenje ● ekspr. realizem je edina prava vera in brez nje ni zveličanja samo realistična smer v umetnosti je priznana, cenjena ♪
  23.      zveličánski  -a -o prid. (ȃ) knjiž. zveličaven: zveličanska vera ♪
  24.      zvelíčar  -ja m (ȋ) rel. kdor naredi, da postane človek po smrti deležen večne sreče: pričakovati zveličarja / Zveličar Kristus ♪
  25.      zvelíčati  -am dov. (ȋ) rel. narediti, da postane človek po smrti deležen večne sreče: Kristus nas je s svojo smrtjo odrešil in zveličal / živa vera ga je zveličala zvelíčati se postati po smrti deležen večne sreče: molil je, da bi se zveličal; zveličati se s pokoro zvelíčan -a -o: zveličan bo zaradi božje dobrote; sam.: sreča zveličanih ♪

   33.276 33.301 33.326 33.351 33.376 33.401 33.426 33.451 33.476 33.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA