Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
9 (32.876-32.900) 
- zmezgáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. zmendrati, steptati: zmezgati sneg, razmočeno zemljo ● ekspr. zmezgal je nekaj besed omahujoče rekel; redko zmezgati hrano za otroka zmečkati, pretlačiti zmezgán -a -o: zmezgana zemlja ♪
- zméziti -im dov. (ẹ̄) nar. počasi, komaj zaznavno premakniti: veter je zmezil veje; v grmovju se je nekaj zmezilo / strmel je vanj, ne da bi zmezil obraz / zmezi se, kaj še čakaš ♪
- zmežljáti -ám dov. (á ȃ) knjiž., redko zmešati, zaplesti: zmežljati komu lase; niti so se zmežljale zmežlján -a -o: zmežljani lasje ♪
- zmíg -a m (ȋ) glagolnik od zmigniti: odgovoril mu je samo z zmigom ramen ♪
- zmígati -am dov. (ȋ) 1. z delom telesa narediti gib sem in tja: zmigati z glavo, ušesi; starec je značilno zmigal z usti 2. z gibi izraziti kaj: v odgovor je samo nekaj zmigal / ob tem je zmigal z rameni 3. ekspr. narediti, povzročiti, da postane kdo dejaven: zmigati kolektiv, lenuha zmígati se ekspr. narediti kaj, ukreniti: nihče se ne zmiga, da bi se stvar uredila; na drugi strani se še niso zmigali ♪
- zmigávati -am nedov. (ȃ) zmigovati: brada mu zmigava / samo zmigavali so z glavami, rameni ob tej novici ♪
- zmigljáti -ám dov. (á ȃ) hitro, lahkotno se premakniti sem in tja: trava je zmigljala v večerni sapici; pren., ekspr. neke noči so zmigljali spomini ∙ ko je začela brati, so ji črke zmigljale pred očmi je dobila občutek, da črke niso pri miru ♪
- zmígniti -em dov. (í ȋ) 1. narediti gib z delom telesa: pes zmigne z uhljem / prst je zmignil, ko je sedla muha nanj 2. z gibom izraziti kaj: pomenljivo je zmignil z glavo / v odgovor zmigne z rameni ● ekspr. žena mu je ušla, pa še zmignil ni za njo nič se ni vznemiril ♪
- zmigovánje -a s (ȃ) glagolnik od zmigovati: zmigovanje brade / zmigovanje z rameni ♪
- zmigováti -újem nedov. (á ȗ) 1. z delom telesa delati gibe sem in tja: zadovoljno je zmigoval z brado / ustnice so mu živčno zmigovale 2. z gibi izražati kaj: ljudje so ravnodušno zmigovali z glavami / zmigovati z rameni ♪
- zmíja -e ž (ȋ) zastar. kača: zmija se je plazila v travi; vest ga je grizla kakor zmija ♪
- zmiják -a m (á) bot. navadno enoletna rastlina s svetlo rumenimi cveti v koških, Podospermum ♪
- zmikástiti -im dov. (á ȃ) ekspr. natepsti, pretepsti: fanta so zmikastili; pošteno so jih zmikastili ♪
- zmíkati -am dov. (ȋ) tekst. z mikalnikom razčesati, uravnati predivo: zmikati bombažno, laneno predivo; zmikati volno zmíkan -a -o: zmikana žima ♪
- zmíkati -am tudi zmíčem dov. (ȋ ȋ) zastar. stresti: zmikal je vrata, bila so zaklenjena / zmika z glavo in ponovi: Ne ♪
- zmíkati -am stil. zmíčem dov. (ȋ) nav. 3. os., ekspr. z vzbujanjem velikega zanimanja, privlačevanja narediti, povzročiti a) da kdo kam odide: zmikalo ga je življenje v tujini / brezoseb., elipt. zmikalo ga je v kino b) da kdo kaj vzame, ukrade: druge dragocenosti vlomilca niso zmikale; prim. izmikati ♪
- zmikávt -a m (ȃ) evfem. tat, kradljivec: iskati, odkriti zmikavta; spreten zmikavt ♪
- zmikávtski -a -o prid. (ȃ) evfem. kradljiv, tatinski: zmikavtski fant / zmikavtski triki ♪
- zmíksati -am dov. (ȋ) pog. zmešati, stepsti, zmleti z mešalnikom: zmiksati sadje, smetano ♪
- zmiriti ipd. gl. izmiriti ipd. ♪
- zmísliti -im dov. (í ȋ) star. pomisliti, spomniti se: na otroke bi morala zmisliti; strah me je, če zmislim, kako je bilo ● star. vedno se razjezi, kadar mu kdo zmisli dekle omeni zmísliti se spomniti se, domisliti se: zmislil se je njenih oči; skušal se je zmisliti, kaj mu je rekel / večkrat se zmisli na dom, prijatelje / zmislil se je, da bi se vrnil domov ♪
- zmisliti si ipd. gl. izmisliti si ipd. ♪
- zmíšljati -am nedov. (í) star. premišljati: molči in zmišlja ♪
- zmiti ipd. gl. izmiti ipd. ♪
- zmláda prisl. (ȃ) knjiž. 1. v mladosti: zmlada sta rada plesala; to je bilo v njem že zmlada 2. od mladosti: tako so zmlada navajeni; rad jo ima že zmlada ♪
32.751 32.776 32.801 32.826 32.851 32.876 32.901 32.926 32.951 32.976 
