Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (32.226-32.250)



  1.      zgibálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na zgibanje: zgibalna hitrost / zgibalni stroj
  2.      zgibálnik  -a m () zgibalni stroj: zgibati papir, lepenko, pločevino z zgibalnikom / ročni zgibalnik
  3.      zgíbanje 1 -a s () glagolnik od zgibati1: zgibanje perila / stroj za zgibanje / sestaviti škatlo z zgibanjem / zgibanje nog, rok
  4.      zgíbanje 2 -a s () glagolnik od zgibati2: zgibanje zaves ob pišu vetra / poskočna glasba za zgibanje ljudi
  5.      zgíbanka  -e ž () zal. tiskano delo z navadno kot meh pri harmoniki zloženimi stranmi: natisniti, vezati zgibanko; prospekti, slikanice in druge zgibanke
  6.      zgíbati 1 -am in -ljem nedov. () 1. z dajanjem, polaganjem enega dela česa čez drugega delati, da to pride v položaj, ko ima manjšo površino: mornarji so zgibali jadra; zgibati perilo, rjuhe ♦ teh. zgibati pločevino; tisk. zgibati potiskane pole pregibati jih tako, da nastane želeni format in ustrezno zaporedje strani // na tak način izdelovati: otroci so zgibali škatle iz lepenke; zgibati pisemske ovojnice 2. delati, povzročati, da kaj spreminja položaj, stanje: veter jim je zgibal krila / bil je napet in obraz so mu neprestano zgibale mišice 3. redko premikati, pregibati: zlomljene roke ne more več tako zgibati; ročica se ritmično zgiba / poslušal ga je in zgibal z glavo zmajeval zgíban -a -o: zgiban bankovec; zgibane pole
  7.      zgíbati 2 -am in -ljem dov. () 1. narediti, povzročiti, da kaj spremeni položaj, stanje: rahel veter je zgibal zavese; drevje se je zgibalo / zaradi burje se je jezero zgibalo je vzvalovilo 2. premakniti del telesa iz enega položaja v drugega: zgibal je ustnice in tiho spregovoril / v odgovor je zgibal z rameni skomignil; koristilo bi mu, če bi se malo zgibal na svežem zraku razgibal 3. spraviti v živahnejšo dejavnost: poskočna glasba jih je zgibala / te besede so zgibale poslušalce navdušile, razvnele
  8.      zgibávati  -am nedov. () 1. delati, povzročati, da kaj spreminja položaj, stanje: veter ji zgibava široko krilo; zavese se rahlo zgibavajo / žitna polja so se zgibavala v vetru so valovila 2. premikati del telesa iz enega položaja v drugega: zgibavati noge, roke; telo plesalke se je začelo ognjevito zgibavati / zgibavati z glavo zmajevati; posmihal se mu je in zgibaval z rameni skomigal
  9.      zgíbek  -bka m () knjiž. 1. guba: srajce zlika brezhibno, brez vsakega zgibka / krilo ima spredaj tri zgibke / na čelu so se ji naredili prvi zgibki 2. gib, gibljaj: nehoten zgibek rok
  10.      zgíben  -bna -o prid. () nanašajoč se na zgib ali zgibanje: zgibni rob, šiv / zgibna vrata ♦ strojn. zgibna gred kardanska gred
  11.      zgibljáj  stil. zgíbljaj -a m (; ) zgib, gib, zlasti malo zaznaven, rahel: boječ zgibljaj z roko / na njenem obrazu je opazil presenečen zgibljaj / zgibljaj srca vzgib
  12.      zgibljív  -a -o prid. ( í) ki se da zganiti, zgibati: oblekel je frak in se pokril z zgibljivim klobukom / zgibljivi stol zložljivi stol
  13.      zgíbniti  -em dov.) 1. knjiž. migniti, zmigniti: bolnik je zgibnil z roko / nemočno zgibniti z rameni skomigniti 2. star. zganiti, zložiti: zgibniti časopis
  14.      zginiti  ipd. gl. izginiti ipd.
  15.      zgladiti  ipd. gl. izgladiti ipd.
  16.      zglasíti se  -ím se, in zglasíti se in zglásiti se -im se dov., zglásil se ( í; á) 1. (uradno) priti na določeno mesto na zahtevo ali poziv: dobil je sporočilo, naj se zglasi na občini; zglasiti se pri direktorju, v tajništvu / zglasite se v kadrovskem oddelku osebno ali pismeno v desetih dneh / v treh dneh se mora zglasiti na delo 2. priti kam, navadno z določenim namenom: če boš kaj potreboval, se kar zglasi; mimogrede se je zglasil pri bratu; zglasite se lahko vsak dan popoldne // redko oglasiti se, javiti se: zglasil se jim je z razglednico 3. star. prijaviti se, priglasiti se: zglasiti se k izpitu / zglasiti se za besedo ● zastar. takoj mu je zglasil novico povedal, sporočil; zastar. zglasiti se s pesmijo zapeti
  17.      zglášati se  -am se nedov. (á) 1. (uradno) prihajati na določeno mesto na zahtevo ali poziv: zglašati se na občini ob določenem času 2. prihajati kam, navadno z določenim namenom: na samotnih kmetijah se niso radi zglašali // redko oglašati se, javljati se: le poredko se zglaša s kako razglednico
  18.      zgláven  -vna -o prid. () nanašajoč se na zglavje: zglavna končnica / zglavna blazina blazina za pod glavojur. zglavna štampiljka štampiljka na odpravku ali ovitku uradnega spisa
  19.      zglávje  -a s () 1. mesto, prostor na ležišču, kjer je glava: bolnik je imel znožje višje od zglavja / posedeti ob babičinem zglavju 2. kar se da pod glavo, navadno blazina: zrahljati zglavje; položiti knjigo pod zglavje; mehko, nizko zglavje / zglavje si je naredil iz jopiča; podložiti si roke za zglavje ● knjiž. zglavje njive, vinograda zgornji del
  20.      zglávnica  -e ž () blazina (za pod glavo): pernate zglavnice
  21.      zglávnik  -a m () 1. blazina (za pod glavo): zrahljati zglavnik; inlet za zglavnike 2. nar. večje poleno, panj: v peči je gorel zglavnik
  22.      zglèd  zgléda m ( ẹ́) 1. dejanje, ravnanje, po katerem se kdo ravna, ga posnema: sledili so njegovemu zgledu in sedli; vzgajati z dobrim zgledom / dati lep, slab zgled; pri vzgoji otrok ravna po zgledu svojih staršev / ekspr.: njegovo delo je bilo ljudem svetel zgled; dogodek naj bo vsem v svarilen zgled ∙ preg. besede mičejo, zgledi vlečejo govorjenje ima manjši vpliv, privlačnost kot dejanje 2. oseba, stvar z zelo izrazitimi, opaznimi lastnostmi, značilnostmi, po katerih (naj) se kdo ravna, jih posnema: oče mu je zgled / učitelji ga postavljajo vsem za zgled, redko v zgled 3. ekspr., navadno v povedni rabi, s prilastkom oseba, stvar, ki ima v veliki meri lastnosti, značilnosti, kot jih določa prilastek: zdravnik je bil zgled požrtvovalnega človeka; taka vožnja je zgled lahkomiselnosti; odnos med njimi je zgled prijateljstva 4. stvar, enota, po kateri se lahko neposredno pokaže, ponazori kak širši, splošnejši pojem: dokazati trditev ob zgledih; podkrepiti kaj z zgledi; nazoren, poučen, značilen zgled / povedati kaj za zgled ♦ lingv. samostalniki, ki se sklanjajo po zgledu kost // z rodilnikom stvar, enota kot pojavna oblika tega, kar splošneje izraža samostalnik: zgledi baročnega stavbarstva; zgled zajedavstva med živalmi; prim. izgled
  23.      zgledati  gl. izgledati
  24.      zgledávati se  -am se nedov. () star. zgledovati se: zgledavati se pri velikih pesnikih / gremo, da se ne bodo ljudje zgledavali zgražali, spotikali
  25.      zgléden  -dna -o prid., zglédnejši (ẹ́ ẹ̄) ki ima zaželene, potrebne lastnosti, značilnosti v taki meri, da je vreden zgledovanja, posnemanja: zgleden delavec / imeti zgleden red v stanovanju; zgledna strokovna raven; govoriti zgledno slovenščino; zgledno vedenje, znanje zglédno prisl.: zgledno opravljati svoje delo; zgledno živeti

   32.101 32.126 32.151 32.176 32.201 32.226 32.251 32.276 32.301 32.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA