Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (32.101-32.125)



  1.      zelénka  -e ž (ẹ́) star. steklenica iz zelenega stekla, ki drži približno 1 l: postavil je na mizo zelenko in kozarce / zelenka žganja, vina
  2.      zelênka  in zelénka -e ž (é; ẹ̄) 1. ekspr. mlada, neizkušena ženska: imajo jo še za zelenko 2. bot. užitna goba s klobukom rumeno rjavkaste ali olivno zelene barve, Tricholoma flavovirens: nabirati jurčke, lisičke in zelenke
  3.      zelénkast  in zelênkast -a -o prid. (ẹ̑; ) ki ni popolnoma zelen: zelenkaste oči; zelenkasta svetloba; zelenkasto jezero / zelenkasta barva ♦ bot. zelenkasta strniščnica užitna lističasta goba z modro zeleno lepljivo sluzjo na klobuku, Stropharia aeruginosa zelénkasto in zelênkasto prisl.: zelenkasto odsevati / piše se narazen ali skupaj zelenkasto modro ali zelenkastomodro morje
  4.      zelénkljat  in zelênkljat -a -o prid. (ẹ̑; ) redko zelenkast: zelenkljato jabolko / zelenkljata barva
  5.      zelénko  in zelênko -a m (ẹ̄; ) star. konj sive barve; serec: jahati zelenka
  6.      zeleno... 1 prvi del zloženk nanašajoč se na zelen: zelenokljunec, zelenolisten, zelenook
  7.      zeleno... 2 prvi del zloženk, kakor zelenomoder, zelenorjav, zelenosiv ipd., gl. zelen
  8.      zelenôba  -e ž (ó) slabš. mlad, neizkušen človek: kaj pa hoče tu, ta zelenoba
  9.      zelenokljún  -a -o prid. ( ū) ekspr. mlad, neizkušen: preveč si še zelenokljun, da bi nam ukazoval
  10.      zelenokljúnec  -nca m () ekspr. mlad, neizkušen človek: takle zelenokljunec me pa že ne bo učil
  11.      zelenolísten  -tna -o prid. () ki ima zelene liste: zelenolisten grm; zelenolistna solata
  12.      zelenonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima zelene noge: zelenonoga ptica ♦ zool. zelenonoga tukalica močvirska ptica selivka modro črne barve, po velikosti podobna golobu, Gallinula
  13.      zelenoók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima zelene oči: zelenooko dekle
  14.      zelênost  -i ž (é) lastnost zelenega, zelena barva: zelenost listov ● ekspr. tega je kriva njihova zelenost mladost, neizkušenost
  15.      zelíka  -e ž (í) knjiž. rastlina z neolesenelim steblom: zelike, grmi in drevesa
  16.      zelíščar  -ja m () kdor nabira ali prodaja zdravilne rastline: iskal je pomoč pri nekem zeliščarju / v mestu sta dve lekarni in zeliščar
  17.      zelíščarica  -e ž () ženska, ki nabira ali prodaja zdravilne rastline: stojnice zeliščaric na trgu
  18.      zelíščarski  -a -o prid. () nanašajoč se na zeliščarje ali zeliščarstvo: zeliščarski zaslužek / zeliščarska lekarna / zeliščarska dejavnost
  19.      zelíščarstvo  -a s () nabiranje ali prodajanje zdravilnih rastlin: ukvarjati se z zeliščarstvom
  20.      zelíšče  -a s (í) rastlina z neolesenelim steblom, pri kateri nadzemni del ob koncu rasti navadno odmre: ta zelišča uporabljajo kot začimbe; dišeče, razraslo zelišče / travniška zelišča // taka rastlina z določenimi posebnimi lastnostmi: aromatična, strupena, zdravilna zelišča; dišavna zelišča dišavnice / nabirati, sušiti zelišča / čaj iz zelišč ◊ bot. pasje zelišče rastlina z neolesenelim steblom, belimi cveti in črnimi plodovi, Solanum nigrum
  21.      zelíščen  -čna -o prid. () nanašajoč se na zelišče: zeliščno steblo / zeliščni čaj; zeliščni sok; zeliščna odvajalna sredstva / zeliščna lekarna ♦ gastr. zeliščno maslo zmes za namaz iz surovega masla in sesekljanega peteršilja, drobnjaka, špinače, pehtrana in drugih zelišč; gozd. zeliščni sloj sloj, ki obsega vegetacijo med grmovnim in mahovnim slojem
  22.      zéljar  -ja m (ẹ̑) kdor prideluje ali prodaja zelje: zeljarji iz ljubljanske okolice
  23.      zéljarica  -e ž (ẹ̑) ženska, ki prideluje ali prodaja zelje: stojnice zeljaric na trgu
  24.      zéljarka  -e ž (ẹ̑) ženska, ki prideluje ali prodaja zelje: zeljarji in zeljarke
  25.      zéljarstvo  -a s (ẹ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem in pridelovanjem zelja: upad zeljarstva

   31.976 32.001 32.026 32.051 32.076 32.101 32.126 32.151 32.176 32.201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA