Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (32.076-32.100)


  1.      zelenéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. dobivati (zelene) liste: drevo, grm zeleni / njive že zelenijo, čeprav je še hladno 2. postajati zelen: krompirjevi gomolji so na svetlobi hitro zeleneli; zidovi zelenijo od plesnobe, vlage / ekspr. zeleneti od jeze, zavisti 3. knjiž. zeleno se odražati, kazati: na skalah je zelenel mah; v daljavi zelenijo gozdovi zelenèč -éča -e: zeleneči gozdovi; zeleneč grm; zeleneča polja ♪
  2.      zeleníca  -e ž (í) 1. manjša, zlasti s travo porasla površina med hišami, bloki v naselju: urejati, vzdrževati zelenice; parki in zelenice / mestne zelenice 2. porasla površina z vodo v puščavi; oaza: naseljena zelenica; zelenica, zasajena s palmami 3. alp. s travo porasla površina med skalovjem: na zelenici se pasejo gamsi ◊ fot. filter, ki dobro prepušča zlasti žarke zelene barve ♪
  3.      zeleníka  -e ž (í) 1. okrasni zimzeleni grm ali nizko drevo z drobnimi usnjatimi listi in trdim lesom; pušpan: pristriči zeleniko; grm, vejica zelenike 2. trta z velikimi zelenimi grozdi: ob poti so zasadili zeleniko // belo vino iz grozdja te trte: povabili so ga na pokušnjo zelenike 3. zool. majhna sladkovodna riba s sploščenim telesom in zeleno modrim hrbtom, Alburnus alburnus: belice in zelenike ◊ bot. širokolistna zelenika zimzeleni grm z usnjatimi listi in zelenkasto belimi cveti v socvetjih, Phillyrea latifolia ♪
  4.      zeleníkov  -a -o prid. (í) pušpanov: zelenikov grm; zelenikova vejica / zelenikova živa meja ♪
  5.      zelenikovína  -e ž (í) pušpanov les: lesorez iz zelenikovine ♪
  6.      zelenílo  -a s (í) 1. zeleno barvilo: izdelovati zelenilo ♦ bot. listno zelenilo zeleno barvilo, ki omogoča v rastlinski celici nastajanje ogljikovih hidratov 2. lastnost zelenega, zelena barva: zelenilo oči; zelenilo trav / sveže zelenilo polj 3. redko zelenje: skrival se je med gostim zelenilom ♪
  7.      zélenin  in zêlenin -a -o prid. (ẹ̑; ȇ) nanašajoč se na zeleno: zelenin list, gomolj / zelenina juha ♪
  8.      zelenína  -e ž (í) 1. lastnost zelenega, zelena barva: zelenina dreves, travnika; zelenina jezera 2. knjiž. zelenje: trgati zelenino; okrasna zelenina 3. redko kar je zeleno: pokrajina s pasovi zelenine med kamenjem ♪
  9.      zeleníti  -ím nedov. (ȋ í) delati kaj zeleno: pomlad je zelenila gozd / svetloba zeleni gomolje // oskrbovati z zelenjem, rastlinjem, ozelenjevati: umetno zeleniti dele puščav zeleníti se knjiž. 1. dobivati (zelene) liste: drevo se zeleni / narava se je začela zeleniti 2. zeleno se odražati, kazati: v dolini se zelenijo travniki ♪
  10.      zelenjád  -i ž (ȃ) 1. knjiž. zelenjava: pridelovati, prodajati zelenjad; zalagati trg z zelenjadjo; mlada, sveža zelenjad / vlagati zelenjad 2. star. zelenje: bele hiše, postavljene v zelenjad ∙ star. zelenjad tihih potokov zelenina, zelenost 3. ekspr. otroci, otročad: učiti neizkušeno zelenjad ♪
  11.      zelenjádar  -ja m (ȃ) kdor prideluje ali prodaja zelenjavo: zelenjadarji so pripeljali na trg svoje pridelke; ljubljanski zelenjadarji ♪
  12.      zelenjádarica  -e ž (ȃ) ženska, ki prideluje ali prodaja zelenjavo: zelenjadarice z vozički zelenjave in cvetja ♪
  13.      zelenjádarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zelenjadarje ali zelenjadarstvo: zelenjadarske stojnice / zelenjadarski kraji ♪
  14.      zelenjádarstvo  -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem ali prodajo zelenjave: razvijati sadjarstvo in zelenjadarstvo ♪
  15.      zelenjáden  -dna -o prid. (ȃ) zelenjaven: zelenjadna semena / zelenjadna juha, prikuha / zelenjadni trg; zelenjadna greda ♪
  16.      zelenjádnica  -e ž (ȃ) nav. mn., agr. rastlina, ki se uporablja za prehrano in se goji na vrtu ali na polju: gojiti, sejati zelenjadnice; pridelovanje zelenjadnic ♪
  17.      zelenjádnik  -a m (ȃ) knjiž., redko zelenjavni vrt: pri hiši ima zelenjadnik in sadovnjak ♪
  18.      zelenják  -a m (á) zastar. zelenjavni vrt: v zelenjakih so sadili kolerabo in solato ♪
  19.      zelenjáv  -i ž (ȃ) zastar. zelenje: uto zakriva bujna zelenjav ♪
  20.      zelenjáva  -e ž (ȃ) 1. rastline za prehrano, ki se gojijo na vrtu ali na polju: zelenjava dobro uspeva; gojiti, pridelovati zelenjavo; oskrbovati trg z zelenjavo; kuhana, posušena, sveža, uvela zelenjava; zamrznjena zelenjava; košara za zelenjavo; sadje in zelenjava / konzervirati, predelovati zelenjavo / gomoljasta, korenasta zelenjava / jušna zelenjava 2. ekspr. zelenje: oči je uprl v zelenjavo pod seboj ♪
  21.      zelenjávar  -ja m (ȃ) kdor prideluje ali prodaja zelenjavo: kupovati na trgu pri zelenjavarju; vrtovi zelenjavarjev ♪
  22.      zelenjávarica  -e ž (ȃ) ženska, ki prideluje ali prodaja zelenjavo: predmestne zelenjavarice; stojnice zelenjavaric ♪
  23.      zelenjáven  -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zelenjavo: zelenjavna semena / zelenjavni sok; rad ima zelenjavne jedi; zelenjavna juha / zelenjavni trg; zelenjavni vrt; zelenjavna trgovina ♪
  24.      zelenjávnik  -a m (ȃ) knjiž., redko zelenjavni vrt: postavil je čebelnjak in uredil zelenjavnik ♪
  25.      zelênje  -a s (é) 1. zeleno rastlinje: nizka vratca prekriva zelenje; zasaditi prostor okrog bloka z zelenjem; bujno tropsko zelenje / hiša je skrita v zelenju; pot se vije med zelenjem 2. zeleni deli rastlin, zlasti listi, vršički: drevesa so že brez zelenja; nabirati, smukati zelenje za koze; okrasiti sobo z zelenjem / zelenje peteršilja, zelene 3. površina, porasla z (zelenim) rastlinjem: hodili so po samem zelenju / mestno zelenje zelene površine v naselju in ob njem ● temno zelenje gozdov zelenina, zelenost ♪

   31.951 31.976 32.001 32.026 32.051 32.076 32.101 32.126 32.151 32.176  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA