Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
9 (3.176-3.200) 
- demolíranje -a s (ȋ) glagolnik od demolirati: demoliranje pohištva ♪
- demolírati -am dov. in nedov. (ȋ) nasilno zelo poškodovati; razbiti, razdejati: demonstranti so demolirali poslopje; demolirati avto, spomenik demolíran -a -o: obnovili so v vojni demolirano telovadnico ♪
- démon tudi demón -a m (ẹ̑; ọ̑) 1. mitol. duh, ki odločilno vpliva na človekovo življenje in usodo: častiti demone; zli demon; vera v demone; pren., ekspr. bila je njegov demon // v krščanstvu hudič, satan: borba angelov z demoni 2. knjiž. močna, nagonska težnja, nagnjenost, navadno k čemu slabemu: demon ga je razjedal v duši; sprostiti demone v človeku / ekspr., z oslabljenim pomenom: polastil se ga je demon zavisti; v sebi je čutil demona sadizma, uničevanja ♪
- demóničen -čna -o prid. (ọ́) demonski: demoničen človek / demoničen smehljaj; demoničen značaj / demonični čar; nanj je imel demoničen vpliv; demonična in nepremagljiva moč; sam.: nekaj demoničnega je bilo v njej ♪
- demóničnost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost demoničnega: grozotna, skrivnostna demoničnost zločina / igralec je dal v svojo vlogo veliko demoničnosti; izgubiti čar demoničnosti ♪
- demoníja -e ž (ȋ) knjiž. kar je demonsko: nisem se mogel otresti vtisa mračne demonije; demonija življenja / prirodna demonija; demonija tehnike ♪
- demónika -e ž (ọ́) knjiž., redko demonija: mistična demonika ♪
- demonízem -zma m (ȋ) 1. knjiž. kar je demonsko: skrivnostni demonizem / erotični demonizem; nazor o demonizmu človeške volje 2. verovanje primitivnih ljudstev v demone: demonizem nekaterih ljudstev ◊ um. prizadevanje ob koncu 19. stoletja in v 20. stoletju likovno izraziti prepričanje nekaterih primitivnih ljudstev, da se v stvareh skrivajo demonske sile ♪
- demonizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. napraviti demonsko: demonizirati podobo sveta ♪
- demonologíja -e ž (ȋ) verovanje primitivnih ljudstev v demone: animizem in demonologija // veda o tem ♪
- démonski in demónski -a -o prid. (ẹ̑; ọ̑) nav. ekspr. 1. zelo hudoben, zloben: demonski človek; to je demonska ženska / demonski nasmeh, pogled 2. ki ima skrivnostno, usodno moč: demonska osebnost / njegov demonski vpliv; omamila ga je demonska lepota te žene / temno, skoraj demonsko vzdušje; sam.: v teh ljudeh je nekaj demonskega ♪
- demonstrácija -e ž (á) 1. množično izražanje razpoloženja, navadno v znak protesta: demonstracije so potekale brez incidentov; prirejati demonstracije; delavska, politična demonstracija; množične demonstracije; demonstracije proti vojni 2. nazorno prikazovanje pojava ali predmeta in njegove uporabe: predavanja spremljajo praktične demonstracije; priredili so uspešno demonstracijo novih preparatov; demonstracija elektronskega računskega stroja ♦ ped. metoda demonstracije metoda, pri kateri učitelj kaže učencem stvari in postopke, s katerimi jih želi seznaniti // izražanje, prikazovanje česa sploh: demonstracija izdelkov na razstavnem prostoru; zunanja demonstracija občutij; slikarju je šlo za demonstracijo bede; to je bila demonstracija sile / vojne demonstracije grozilno zbiranje oboroženih sil na meji sovražne države ♪
- demonstracíjski -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na demonstracija 1: demonstracijski sprevod; demonstracijsko zborovanje demonstrativno 2. ki nazorno prikazuje pojave ali predmete: demonstracijski instrument, objekt; demonstracijske vožnje z novimi avtomobilskimi modeli / demonstracijska predavalnica ♦ šah. demonstracijska deska pokončna šahovnica za prikazovanje igre večjemu številu gledalcev ♪
- demonstránt -a m (ā á) udeleženec demonstracije 1: razgnati demonstrante; policija je streljala na demonstrante; dolgi sprevodi demonstrantov ♪
- demonstrántka -e ž (ā) udeleženka demonstracije 1: klici demonstrantk ♪
- demonstrántski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na demonstrante: razjarjena demonstrantska množica ♪
- demonstratív tudi démonstrativ -a m (ȋ; ẹ̑) lingv. kazalni zaimek ♪
- demonstratíven -vna -o prid. (ȋ) 1. ki izraža protest, nasprotovanje, protesten: demonstrativen nastop; demonstrativno zborovanje // izzivalen, očiten: vstal je z demonstrativno počasnostjo / izvajati pritisk z demonstrativnim premikanjem čet ob državni meji 2. ki nazorno prikazuje pojave ali predmete; demonstracijski: podjetje organizira demonstrativne vožnje svojih novih avtomobilov ♦ lingv. demonstrativni zaimek kazalni zaimek demonstratívno prisl.: delegat je demonstrativno odšel; vsi so demonstrativno sedeli in čakali ♪
- demonstrátor -ja m (ȃ) kdor kaj nazorno prikazuje: demonstrator kozmetičnih preparatov // šol. študent, ki pomaga profesorju pri praktičnih vajah ♪
- demonstrátorka -e ž (ȃ) ženska oblika od demonstrator: demonstratorka strojnega pranja / profesorjeva demonstratorka ♪
- demonstríranje -a s (ȋ) glagolnik od demonstrirati: demonstriranje proti vojni / demonstriranje pri pouku; demonstriranje pripravljanja jedi pred gosti ♪
- demonstrírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. množično izražati razpoloženje, navadno v znak protesta: množice so demonstrirale proti diktaturi; študentje so demonstrirali pred ambasado; demonstrirati za enakopravnost 2. preh. nazorno prikazovati pojave ali predmete: demonstrirati delovanje naprave, fizikalni poizkus; izumitelj je demonstriral svojo iznajdbo; praktično demonstrirati // izražati, prikazovati kaj sploh: demonstrirati silo; ni se strinjal in to se je demonstriralo v njegovem vedenju; publ. moštvi sta demonstrirali dober hokej ♪
- démonstvo in demónstvo -a s (ẹ̑; ọ̑) lastnost, značilnost demonskega: demonstvo zločina ♪
- demontáža -e ž (ȃ) razstavljanje (na dele), razdiranje: demontaža aparata, stroja; pren., publ. demontaža organizacije // odstranjevanje, odstranitev z mesta, kjer je bilo kaj montirano: demontaža daljnogleda s puške / demontaža tovarne; demontaža raketnih oporišč ♪
- demontážen -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na demontažo: ustaviti demontažna dela / demontažna skupina delavcev / demontažno pohištvo ki se da razstaviti ♪
3.051 3.076 3.101 3.126 3.151 3.176 3.201 3.226 3.251 3.276 
