Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (31.626-31.650)


  1.      zažlébiti  -im tudi zažlebíti -ím dov., zažlébil (ẹ̄ ẹ̑; ȋ í) narediti, da ima kaj žleb, žlebove: zažlebiti desko, tram ♪
  2.      zažlíndrati  -am dov. (ȋ) metal. povzročiti, da se določene sestavine rude in dodatkov spremenijo v žlindro: zažlindrati primesi ♪
  3.      zažlobudráti  -ám dov. (á ȃ) 1. dati glasove kot voda pri močnem vretju: juha v loncu je zažlobudrala; brezoseb. v kotličku je zažlobudralo 2. ekspr. nerazločno, hitro reči, povedati: mimogrede je nekaj zažlobudral / hvala, nasvidenje, so zažlobudrale vsevprek ♪
  4.      zažmériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. napol zapreti oči: pogledal je proti luči in zažmeril // pogledati z napol zaprtimi očmi: zažmeriti v sonce ♪
  5.      zažmíkati  -am dov. (ȋ) 1. redko dati kratke, tleskajoče glasove: razmočena zemlja je zažmikala pod nogami; brezoseb. v čevljih mu je zažmikalo 2. nar. vzhodno zmečkati, stlačiti: zažmikati peso in krompir za prašiče ♪
  6.      zažmŕkati  -am dov. (r̄ ȓ) nar. zamežikati: pozdravil je in zažmrkal / zažmrkati z očmi ♪
  7.      zažmúriti  -im dov. (ū ȗ) nar. napol zapreti oči: sedel je in zažmuril // pogledati z napol zaprtimi očmi: zažmuriti v sonce ♪
  8.      zažréti  -žrèm dov., zažŕl (ẹ́ ȅ) nizko porabiti, zapraviti za jed, hrano: zažrli so celo plačo; vse zažre in zapije zažréti se ekspr., s prislovnim določilom 1. z žretjem, grizenjem prodreti v kaj: črv se zažre v les / klop se zažre v kožo / medved se je zažrl v tjulnjev drob zagrizel; pren. dvomi so se zažrli vanj 2. zaradi delovanja določene sile priti v kako snov: kolesa so se zažrla v blato; žaga se zažre v deblo / vrv se mu je zažrla v dlani / steza se zažre v pobočje 3. priti skozi površino v kaj tako, da se težko odstrani: prah, umazanija se zažre v preprogo / rja se zažre v kovino ● ekspr. avtomobil se je zažrl v strmino s težavo zapeljal; ekspr. zažreti se v branje, delo začeti intenzivno brati, delati zažŕt -a -o: zažrt madež; v roke zažrta vrv ♪
  9.      zažuboréti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. dati rahle, med seboj pomešane glasove, navadno pri toku manjše količine vode: potok, studenec zažubori / vodomet glasneje zažubori / ekspr.: sredi puščave zažubori studenec se žuboreč pojavi; curek vina je zažuborel v majoliko žuboreč stekel 2. ekspr. rahlo, lahkotno se zaslišati: iz radia je zažuborela violina 3. ekspr. živahno, lahkotno reči, povedati: zažuborela mu je nekaj prijaznih besed / rada te imam, je zažuborela deklica // živahno, lahkotno zapeti: na češnji so zažuboreli ščinkavci ♪
  10.      zažúgati  -am dov. (ū) 1. zamahniti z iztegnjenim kazalcem, navadno za svarilo, grožnjo: hudomušno, skrivaj mu je zažugal / zažugati s pestjo 2. ekspr. zagroziti, zapretiti: zažugali so mu, da ga bodo pretepli; zažugati komu s kaznijo ♪
  11.      zažulíti  in zažúliti -im dov. (ȋ ú) knjiž. ožuliti: novi škornji so ga zažulili ♪
  12.      zažvenketáti  -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) dati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: ob sunku so zažvenketale šipe; udaril je s pestjo po mizi, da je vse zažvenketalo / kosi stekla so zažvenketali po tleh žvenketajoč padli // povzročiti ostre, višje glasove zlasti z udarcem, trkom s čim: zažvenketati s kovanci ♪
  13.      zažvenkljáti  -ám dov. (á ȃ) narahlo zažvenketati: kozarci na pladnju so zažvenkljali / pred hišo so zažvenkljali zvončki zazvončkljali / zažvenkljati s kovanci v žepu ♪
  14.      zažvénkniti  -em in zažvênkniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) dati oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: šipe v oknih so zažvenknile ob strelu ♪
  15.      zažvepláti  -ám dov. (á ȃ) agr. razkužiti z žveplovim dimom: zažveplati shrambo, sode ♪
  16.      zažvížgati  -am dov. (í) 1. s pihanjem skozi odprtino med ustnicami povzročiti visoke, ostre glasove: zažvižgal je in zapel; glasno, predirljivo, tiho zažvižgati / zažvižgati na prste, skozi zobe / zažvižgati znano melodijo 2. z žvižganjem dati znamenje: ko bom zažvižgal, pridi; zažvižgati psu ∙ žarg., šport. sodnik je zažvižgal konec igre zapiskal 3. dati visoke, ostre glasove: lokomotiva zažvižga; brezoseb. v daljavi je nekaj zažvižgalo // oglasiti se s takimi glasovi: v vrhu češnje je zažvižgal kos 4. ekspr. dati žvižganju podobne glasove: burja je zažvižgala / bič je zažvižgal po zraku; krogle so zažvižgale nad glavami // povzročiti žvižganju podobne glasove: zažvižgati s šibo po zraku ♪
  17.      zažvrgoléti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. oglasiti se s prijetnimi, visokimi glasovi, spreminjajoč višino: ptica je priletela na okno in zažvrgolela 2. ekspr. s prijetnim, visokim glasom živahno, lahkotno reči, povedati: dobro jutro, je zažvrgolela ♪
  18.      zbádanje  -a s (ȃ) glagolnik od zbadati: zbadanje trnja / zbadanje z iglo, nožem / čutiti zbadanje pri dihanju; zbadanje v prsih / prenašati zbadanje prijateljev; dobrodušno, pikro zbadanje ♪
  19.      zbádati  -am nedov. (ȃ) 1. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino: njegova brada jo je zbadala; strnišče zbada v bose noge / trnje zbada bode / ekspr.: burja zbada v obraz; mraz je zbadal do kosti // brezoseb. čutiti ostro bolečino: pri srcu, v prsih, pod lopatico ga zbada 2. s koničastim predmetom povzročati komu bolečino: nehaj me zbadati; zbadati z buciko, iglo, s šivanko; zbadati koga z nožem // s koničastim predmetom preizkušati kaj: zdravnik ga je zbadal na različnih mestih 3. ekspr. povzročati duševno bolečino, trpljenje: njeni očitki ga zbadajo // s premišljenimi, posmehljivimi besedami prizadevati, žaliti: rad zbada; žena ga zbada, kadar more; hudomušno zbadati; kar naprej se zbadata / zbadati s pikrimi besedami ● redko jezdec je zbadal konja z ostrogami spodbadal zbadajóč -a -e: zbadajoč konja se je pognal v dir; zbadajoče besede; zbadajoče bolečine; prisl.: zbadajoče odgovoriti, reči ♪
  20.      zbadljáj  -a m (ȃ) zbodljaj: zbadljaj s šivanko / ni se menil za očitke in zbadljaje ♪
  21.      zbadljív  -a -o prid. (ȋ í) ki rad prizadeva, žali koga z zanj neprijetnimi, posmehljivimi besedami: zbadljiv človek; zbadljiva ženska / imeti zbadljiv jezik // ki vsebuje, izraža posmehljiv, nedobrohoten odnos do koga: zbadljiva beseda, opazka, pripomba; zbadljiva pesem; zbadljivo ime zbadljívo prisl.: zbadljivo odgovoriti, vprašati; sam.: ekspr. rad zine kako zbadljivo ♪
  22.      zbadljívec  -vca m (ȋ) ekspr. zbadljiv človek: zbadljivci so mu zoprni; posmehljivec in zbadljivec ♪
  23.      zbadljívka  -e ž (ȋ) 1. zbadljiva beseda, pripomba: vse zbadljivke je mirno prenesel; hudomušna, jedka, ekspr. strupena zbadljivka // pesem, zgodba, navadno kratka, ki na zbadljiv način prikazuje določene osebe, stvari ali dogodke: peti, pisati zbadljivke; šaljivke in zbadljivke 2. ekspr. zbadljiva ženska: ne mara te zbadljivke ♪
  24.      zbadljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost zbadljivega: moti jih njegova zbadljivost / v odgovoru je začutila zbadljivost / zavrnil ga je z lahkotno zbadljivostjo ♪
  25.      zbalansíranje  tudi izbalansíranje in zbalancíranje tudi izbalancíranje -a s (ȋ) glagolnik od zbalansirati: zbalansiranje krmilne naprave ♪

   31.501 31.526 31.551 31.576 31.601 31.626 31.651 31.676 31.701 31.726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA